Jedro

Očitek sodnici o zlorabi uradnega položaja in nepoštenem delu pri opravljanju sodniške službe ne omogoča zaključka o zgolj neprimernem izražanju ali kritiki pritožnika ob nezadovoljstvu z odločitvami sodišča v postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebni tožilec je dolžan plačati sodno takso

Obrazložitev

A. 1. Višje sodišče v Kopru je s sklepom z dne 29. 2. 2012 na podlagi prvega odstavka 78. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zasebnega tožilca kaznovalo z denarno kaznijo 649,02 EUR zaradi žalitev sodnice in sodišča zapisanih v pritožbi.

2. Zasebni tožilec je zoper sklep pravočasno dne 20. 4. 2012 vložil pritožbo ter predlagal, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter ga oprosti plačila izrečene kazni in sodne takse. V pritožbi navaja, da vsebina njegove pritožbe ne pomeni žalitve, ampak strogo kritiko sodnice, pri tem pa je Višje sodišče v Kopru iz konteksta celotne pritožbe iztrgalo nekaj besednih zvez in se opredelilo, da so te žalitev sodišča in poseg v avtoriteto sodišča. Višje sodišče bi se moralo ukvarjati s presojo ravnanja sodnice, kot je to v pritožbi opozoril z navajanjem dokazov, ki kažejo na nepošteno delo sodnice, in šele nato presojati žaljivost pisanja.

B.-1

3. Vrhovno sodišče na podlagi vpogleda v spis I K 44441/2010 Okrajnega sodišča v Piranu ugotavlja: da je zasebni tožilec na Okrajno sodišče v Piranu dne 17. 10. 2005 vložil zoper obdolženca zasebno tožbo zaradi kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 169. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) storjenega dne 23. 7. 2005; da je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 20. 6. 2008 obdolženca na podlagi določbe 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje po prvem odstavku 169. člena KZ ter da je Višje sodišče v Kopru s sklepom z dne 10. 6. 2009 pritožbi zasebnega tožilca ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje; da je sodišče prve stopnje v novem postopku preko policije ugotovilo, da obdolženec ne živi več na območju Republike Slovenije, ker se je odselil domov in prebiva na naslovu D. v Republiki Hrvaški; da je sodišče prve stopnje v novem postopku razpisalo obravnave za 8. 11. 2010, 31. 1. 2011, 25. 3. 2011, ki se zaradi odsotnosti obdolženca (ki je svoje izostanke opravičeval z boleznijo) niso vršile ter s sklepom z dne 24. 7. 2011 kazenski postopek zoper obdolženca iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP ustavilo (zastaranje kazenskega pregona); da je sodišče prve stopnje zasebnega tožilca s sklepom z dne 8. 11. 2010 na podlagi 78. člena ZKP kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 322,00 EUR zaradi žalitve sodišča na naroku ter da je sodišče druge stopnje s sklepom II Kp 44441/2010-99 z dne 29. 2. 2012 pritožbo zasebnega tožilca z dne 26. 11. 2010 zavrnilo kot neutemeljeno; da je bila zahteva zasebnega tožilca za izločitev sodnice sodišča prve stopnje z dne 10. 11. 2010 zavrnjena s sklepom predsednika Okrajnega sodišča v Piranu z dne 23. 11. 2010; da je bila ponovna zahteva zasebnega tožilca za izločitev sodnice in za izločitev predsednika Okrajnega sodišča v Piranu z dne 3. 12. 2010 zavrnjena s sklepom predsednice Višjega sodišča v Kopru z dne 10. 1. 2011; da Vrhovno sodišče s sklepom I Kr 44441/2010 z dne 9. 12. 2010 predlogu zasebnega tožilca za prenos krajevne pristojnosti ni ugodilo; da je sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom II Kp 44441/2010-98 z dne 29. 2. 2012 zasebnega tožilca na podlagi 98. člena ZKP kaznovalo z denarno kaznijo 649,02 EUR zaradi žalitve sodnice v njegovi pritožbi z dne 26. 10. 2010. B.-2

4. Po določbi prvega odstavka 78. člena ZKP sodišče kaznuje z denarno kaznijo procesnega udeleženca (zasebnega tožilca, oškodovanca, oškodovanca kot tožilca), če v vlogi ali govoru žali sodišče ali koga, ki sodeluje v postopku. Gre za disciplinsko kaznovanje udeležencev v postopku, ki v svojih vlogah ali v nastopu pred sodiščem, žalijo sodišče. 5. Sodišče (Višje sodišče v Kopru) je z izpodbijanim sklepom zasebnega tožilca disciplinsko kaznovalo z denarno kaznijo zaradi žalitve sodišča in sodnice v njegovi pisni vlogi – pritožbi z dne 26. 11. 2010. Ocenilo je, da njegove pritožbene navedbe o sodnici sodišča prve stopnje (ki je odločala v tej kazenski zadevi) in očitki njej o zlorabi uradnega položaja, o preprečitvi njegovih predlaganih dokazov, o njenem nepoštenem delu, o sodničinem „kvašenju“ neumnosti in sodničini uporabi strategije izčrpavanja in zastraševanja, pomenijo žaljivo vrednostno oceno, ki izraža prezir in zaničevanje do sodnice, ki je obravnavala predmetno zadevo ter sodišča, na katerem sodnica izvaja sodno oblast. 6. Neutemeljeno zasebni tožilec v pritožbi izpodbija sklep Višjega sodišča v Kopru z navedbo, da ni imel nikakršnega namena žaliti, da je le opozarjal na hude nepravilnosti, ki jih je sodnica zagrešila ter da je sodišče druge stopnje iz konteksta celotne pritožbe iztrgalo nekaj besednih zvez in jih opredelilo kot žalitev. Res je sodišče druge stopnje iz vloge zasebnega tožilca z dne 25. 11. 2010 povzelo le nekaj stavkov, za katere je utemeljeno ocenilo, da predstavljajo žaljivo vrednostno oceno sodnice. Ker pa zasebni tožilec v svoji vlogi iste žaljive očitke sodnici ponovi (str. 1 in str. 3 vloge), ni moč pritrditi navedbam zasebnega tožilca v pritožbi, da gre za iz konteksta celotne pritožbe iztrganih nekaj besednih zvez. Pravilnosti zaključka sodišča v izpodbijanem sklepu o njegovi žalitvi sodnice in sodišča v vlogi z dne 26. 11. 2010 pritožnik ne more omajati z navedbo, da ni imel namena žaliti, temveč zgolj opozarjal na „zelo hude nepravilnosti, ki jih je zagrešila razpravljajoča sodnica“. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča izrazi, kot jih je v navedeni vlogi z dne 26. 11. 2010 uporabil in na sodnico in sodišče naslovil pritožnik predstavljajo žalitev, ki zahteva disciplinsko kaznovanje – kaznovanje z denarno kaznijo. Uporabljeni izrazi presegajo ustavno pravico do svobode izražanja in pomenijo zlorabo te pravice. Očitek sodnici, ki je vodila postopek na prvi stopnji v tej zadevi, o zlorabi uradnega položaja in nepoštenem delu pri opravljanju sodniške službe ne omogoča zaključka o le zgolj neprimernem izražanju ali kritiki pritožnika ob nezadovoljstvu z odločitvami sodišča v postopku, saj pritožnik tudi v pritožbi z dne 20. 4. 2012 žalitve z navedbami o nepoštenem delu sodnice, ponavlja.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zasebnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Izrek o stroških postopka temelji na določilu prvega odstavka 94. člena ZKP. Sodno takso bo s posebnim plačilnim nalogom odmerilo sodišče prve stopnje.