Jedro

Pri vtoževani terjatvi gre za izterjavo obratovalnih stroškov in na stroške upravljanja v ožjem smislu. Zaračunavanje najemnine pa ne spada v nobeno od zgoraj navedenih kategorij, kar ima za posledico pomanjkanje aktivne legitimacije upravnika - tožeče stranke za izterjavo najemnine oziroma uporabnine od uporabnika funkcionalnega zemljišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. točki izreka razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 2004/14812, z dne 8.12.2004 ostane v 1. in 3. točki izreka v celoti v veljavi, v 2. točki izreka pa odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje stroške pravdnega postopka v znesku 501,18 EUR s pripadki.

Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil pravdnega postopka. V obrazložitvi navaja, da tožeča stranka na narok dne 10.11.2008 ni pristopila, zato bi moralo sodišče na podlagi določila 4. odstavka 282. člena ZPP-D sprejeti sklep, da je tožba umaknjena in se postopek ustavi. Protispisna je ugotovitev sodišča, da toženi izstavljenim računom ni ugovarjal po zneskih oziroma po postavkah. Že v ugovoru zoper sklep o izvršbi je namreč toženi ugovarjal računom za plačilo najemnine zaradi pomanjkljive aktivne legitimacije tožeče stranke. Prerekal je tudi višino računov po posameznih postavkah, ko je navedel, da je račun za čiščenje funkcionalnega zemljišča previsok, ker le to ni bilo očiščeno. Nasprotoval je tudi višini računa za hišnika in čistilko, saj njihova storitev ni znašala niti polovico vtoževanega zneska. Izrecno je ugovarjal po višini tudi računu za telefon, ker hišnik in varnostniki ne potrebujejo štirih telefonov. Do ugovora, da tožeča stranka nima pravne podlage za zaračunavanje stroškov opominjanja, se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo, kot tudi ne do ugovora, da so vse terjatve iz SIT v EUR preračunane nepravilno. Zagrešilo je tudi absolutno bistveno kršitev postopka, ker o pobotnem ugovoru sploh ni odločilo.

Pritožba je utemeljena.

Iz obrazložitve sodbe sledi, da se vsi sodni stroški nanašajo na izterjavo obratovalnih stroškov in na stroške upravljanja v ožjem smislu. Pritožba utemeljeno opozarja, da zaračunavanje najemnine ne spada v nobeno od zgoraj navedenih kategorij, kar ima za posledico pomanjkanje aktivne legitimacije tožeče stranke za izterjavo najemnine oziroma uporabnine od uporabnika funkcionalnega zemljišča. Ker se do ugovora aktivne legitimacije za izterjavo najemnine sodišče ni opredelilo, kot tudi ne do ugovora o pomanjkanju materialnopravne podlage za zaračunavanje stroškov opominjanja, nepravilne prevedbe iz valute SIT v EUR-o, niti do pobotnega ugovora, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kar ima za posledico, da sodbe zaradi opisanih pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti.

Utemeljen je tudi očitek pritožbe, da so ugotovitve sodišča prve stopnje, da izstavljenim računom ni ugovarjal po postavkah in po višini, protispisne. Toženi je ugovarjal višini računa za čiščenje funkcionalnega zemljišča, hišnika in čistilko in višini računa za telefon. Zato je ugotovitev sodišča, da izstavljenim računom ni ugovarjal po postavkah protispisna. S tem je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Navedenih kršitev sodišče v pritožbenem postopku ne more odpraviti samo, zato razveljavlja sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (355.člen ZPP).

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odgovoriti na ugovore tožene stranke, ki jih je ta navedla v ugovoru, kot tudi v pravdnem postopku, in se do tistih trditev, ki jih je tožena stranka uveljavljala pravočasno, tudi opredeliti z navajanjem ustrezne materialnopravne podlage za svojo odločitev. Vsekakor se bo moralo sodišče v ponovljenem postopku opredeliti do pobotnega ugovora, česar doslej še ni storilo in do višine posameznih ugovarjanih obratovalnih stroškov, kar pa ne pomeni, da so vsi ugovori tudi utemeljeni.

Pravilna pa je odločitev sodišča prve stopnje, da zamude tožnika na narok dne 10.11.2008 ni sankcioniralo z umikom tožbe. Za uporabo določila 4. člena 282. člena ZPP-D tudi po mnenju pritožbenega sodišča v konkretni situaciji ni podlage. Tožnik je na narok pristopil z nekaj minutno zamudo, še preden je sodišče prve stopnje na predlog tožeče stranke ugotovilo, da je postopek ustavljen. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je postopek nadaljevalo in o zadevi meritorno odločilo, v tej smeri povsem pravilna, pritožba tožene stranke v tem delu pa neutemeljena.

Ker je sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v celoti, se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo.