Jedro

V primeru zavrženja zahteve za sodno varstvo v okviru predhodnega preizkusa oziroma odprave ali spremembe izpodbijane prekrškovne odločbe zahteva ni posredovana v nadaljnje vsebinsko odločanje pristojnemu sodišču. Navedeno pa ne pomeni, da zaradi procesnih možnosti oziroma pooblastil, ki jih zakon iz razloga procesne ekonomije daje prekrškovnemu organu pri obravnavi zahteve za sodno varstvo v okviru prehodnega preizkusa, vlagatelj v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo po ZBPP ne more biti upravičen do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju št. Bpp 689/2023 z dne 20. 11. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju (v nadaljevanju: organ za BPP) je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP). V obrazložitvi odločbe je pojasnil, da je tožnik za brezplačno pravno pomoč zaprosil, ker želi zoper plačilni nalog Finančnega urada Nova Gorica z dne 6. 10. 2023 vložiti zahtevo za sodno varstvo. V predmetnem postopku v zadevi sodnega varstva odloči prekrškovni organ, ki zahtevo v skladu z določbo 63. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) preizkusi in odloči, ali bo odločbo o prekršku odpravil ali nadomestil z novo. Glede na navedeno zato po mnenju organa za BPP v zadevi, glede katere tožnik prosi za BPP, ne gre za sodni postopek po 7. členu ZBPP, zaradi česar tožniku brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP ni mogoče odobriti.

2. V tožbi tožnik navaja, da je za brezplačno pravno pomoč zaprosil za pravno svetovanje in pravno zastopanje v sodnem postopku, v katerem bo odločeno o njegovi zahtevi za sodno varstvo, torej v postopku, ki predstavlja obliko sodne kontrole upravne odločbe v smislu 23. člena Ustave RS. V tem postopku je po 65. členu ZP-1 pristojno odločiti okrajno sodišče, ki mu prekrškovni organ po opravljenem predhodnem preizkusu, če odločbe ne odpravi ali nadomesti z novo, zahtevo odstopi v pristojno reševanje. Prekrškovni organ je tožnika z dopisom št. DT 71010-9299/2023-5 (11-560-22) z dne 20. 11. 2023 tudi že obvestil, da je zadevo v reševanje odstopil pristojnemu sodišču. Ker je organ za BPP pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabil materialno pravo, v posledici tega pa je bilo tudi dejansko stanje zadeve nepopolno ugotovljeno, tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

K točki I izreka:

4. Tožba je utemeljena.

5. Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnik v prošnji, o kateri je organ za BPP odločil z izpodbijano odločbo, zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog Finančnega urada Nova Gorica št. DT 71010-9299/2023-2 (11-560-22) z dne 6. 10. 2023 in za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zvezi z vloženo zahtevo. Navedeni plačilni nalog je bil tožniku izdan na podlagi 57. člena ZP-1 zaradi storitve prekrška po 358. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2). V pravnem pouku plačilnega naloga je bil tožnik poučen, da lahko zoper izdani plačilni nalog vloži zahtevo za sodno varstvo v osmih dneh od njegove vročitve.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ za BPP ravnal pravilno, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z izpodbijano odločbo zavrnil z utemeljitvijo, da v zadevi, v zvezi s katero tožnik prosi za BPP, ne gre za odločanje v sodnem postopku v smislu določbe 7. člena ZBPP, zaradi česar tožniku brezplačne pravne pomoči po zakonu ni mogoče odobriti.

7. Po določbi prvega odstavka 1. člena ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (drugi odstavek 1. člena ZBPP). Določba prvega odstavka 7. člena ZBPP pa določa, da se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz citiranih določb ZBPP torej izhaja, da se BPP po tem zakonu dodeljuje za vse vrste oziroma oblike sodnih sporov ter za izvensodno poravnavanje vseh vrst oziroma oblik sporov, ne pa tudi za zastopanje oziroma pravno svetovanje v postopkih pred upravnimi organi.

8. Po določbi prvega odstavka 59. člena ZP-1 se zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku - kot je bilo to tudi v obravnavanem primeru, ko je Finančni urad Nova gorica sporni plačilni nalog izdal po določbi 57. člena ZP-1 (v t.i. hitrem postopku) - lahko vloži zahteva za sodno varstvo. Zahtevo je skladno s prvim odstavkom 60. člena ZP-1 treba vložiti pisno v osmih dneh od vročitve odločbe o prekršku pri pristojnem prekrškovnem organu. Po drugem odstavku 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. Nedovoljeno ali prepozno zahtevo za sodno varstvo zavrže prekrškovni organ s sklepom (drugi odstavek 63. člena ZP-1). Če ugotovi, da je zahteva za sodno varstvo pravočasna in utemeljena, odločbo o prekršku odpravi in ustavi postopek, ali jo odpravi in vloži predlog pri pristojnem prekrškovnem organu, ali jo nadomesti z novo odločbo, ali izreče opomin namesto sankcije in o tem obvesti storilca in osebo, ki je vložila zahtevo za sodno varstvo oziroma vroči novo odločbo (peti odstavek 63. člena ZP-1). Če prekrškovni organ odločbe ne odpravi ali nadomesti, jo s spisom in morebitnimi dodatnimi dokazi posreduje v odločitev pristojnemu sodišču (sedmi odstavek 63. člena ZP-1).

9. Iz obrazloženega izhaja, da ima prekrškovni organ po 63. členu ZP-1 pri obravnavi zahteve za sodno varstvo določene pristojnosti, saj je zadolžen za izvedbo predhodnega preizkusa zahteve, ima pa tudi možnost, da v izpodbijano prekrškovno odločbo, če presodi, da odločitev ni pravilna oziroma zakonita, poseže po vsebini in odločbo odpravi ali nadomesti. V primeru zavrženja zahteve v okviru predhodnega preizkusa oziroma odprave ali spremembe izpodbijane prekrškovne odločbe, zahteva ni posredovana v nadaljnje vsebinsko odločanje pristojnemu sodišču. Navedeno pa po presoji sodišča ne pomeni, da zaradi procesnih možnosti oziroma pooblastil, ki jih zakon iz razloga procesne ekonomije daje prekrškovnemu organu pri obravnavi zahteve za sodno varstvo v okviru prehodnega preizkusa, vlagatelj v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo po ZBPP ne more biti upravičen do BPP. Postopek odločanja o zahtevi za sodno varstvo je namreč, kot izhaja že iz samega poimenovanja pravnega sredstva, namenjen sodni kontroli zakonitosti in pravilnosti prekrškovnih odločb, ta nadzor pa se vrši v postopku pred pristojnim sodiščem (drugi odstavek 60. člena ZP-1), ki mu prekrškovni organ, če ugotovi, da so izpolnjene predpisane procesne predpostavke, zadevo pošlje v vsebinsko obravnavo, kolikor pred tem že sam v korist vlagatelja zahteve (namesto sodišča) ne poseže v izdano odločbo o prekršku. Namen BPP je, da se dostop do sodnega varstva omogoči tudi socialno šibkejšim. Za učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva je zato BPP treba priznati tudi vlagatelju zahteve za sodno varstvo, če izkaže, da izpolnjuje z ZBPP predpisane pogoje.1

10. Glede na obrazloženo je organ za BPP v obravnavani zadevi materialno pravo (1. in 7. člen ZBPP ter relevantne določbe ZP-1) uporabil nepravilno. V posledici navedenega je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, saj organ za BPP ni ugotavljal, ali tožnik izpolnjuje finančni in objektivni pogoj za dodelitev BPP.

11. Glede na obrazloženo je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi določb 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) ter zadevo vrnilo organu za BPP v ponoven postopek, v katerem bo moral organ po vsebini presoditi tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP in ugotoviti ali sta izpolnjena finančni in objektivni pogoj za dodelitev BPP tožniku.

K točki II izreka:

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku (glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu) prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Glede na citirano zakonsko določbo sodišče tožniku ni odmerilo stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih je ta zahteval, ampak po Pravilniku. Če je bila zadeva rešena izven glavne obravnave in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožniku priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Ta znesek stroškov, povečan za 22 % DDV, v skupni višini 347,70 EUR je sodišče prisodilo tožniku, kot izhaja to iz točke II izreka.

13. Obresti od zneska sodnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Stališče, da je tudi v postopku v zvezi z vloženo zahtevo za sodno varstvo vlagatelju mogoče priznati pravico do BPP, izhaja tudi iz sodbe UPRS opr. št. I U 359/2014 z dne 18. 3. 2014.