Jedro

Ker je plačilni nalog za plačilo sodne takse dolžniku bil pravilno vročen, dolžnik pa v roku, določenem v tem plačilnem nalogu, sodne takse ni plačal, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je odločilo, da se ugovor po izteku roka šteje za umaknjenega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor po izteku roka štelo za umaknjenega, saj je ugotovilo, da dolžnik v roku, določenem v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse, sodne takse ni plačal. Zoper takšen sklep se pritožuje dolžnik, ki v pritožbi navaja, da plačilnega naloga, ki ga je poslalo sodišče, ni prejel, niti obvestila o prispelem pismu ne, zato sodišče prosi, da mu še enkrat pošlje plačilni nalog.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s 41. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) do začetka uporabe spremembe oziroma dopolnitve zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ki bo določil plačilo sodne takse kot procesne predpostavke za odločanje o ugovoru, velja, da mora biti ob vložitvi ugovora v postopku izvršbe in zavarovanja plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana v skladu z določbami 34. člena ZST-1 in ni vložen predlog ter niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena. Prvi odstavek 34. člena ZST-1 pa določa, da če taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana in izkazana v skladu s 6. členom tega zakona, sodišče izroči ali pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog, naj v 15 dneh, v postopku izvršbe in zavarovanja pa v 8 dneh od vročitve naloga, plača dolžno takso (razen v postopku o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je vložen po elektronski poti – drugi odstavek 34. člena ZST-1).V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik dne 30. 10. 2012 vložil ugovor po izteku roka in da ob tem ni izkazal, da bi plačal sodno takso. Zato je sodišče dne 2. 11. 2012 dolžniku poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor po izteku roka z opozorilom na pravne posledice v primeru neplačila sodne takse (l. št. 43 – 44). Kot je razvidno iz pisemske ovojnice pripete k l. št. 44 spisa je dolžniku bila poskušena vročitev plačilnega naloga dne 3. 11. 2012, ker pa ob poskusu vročitve priporočenega pisma ni bilo mogoče osebno izročiti naslovniku, mu je bilo 3. 11. 2012 na vratih njegovega poslovnega prostora puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker naslovnik pisma ni dvignil v 15 dneh od kar mu je bilo puščeno navedeno obvestilo in ker nima hišnega predalčnika, je vročevalec pismo vrnil sodišču prve stopnje. Za začetek teka roka, v katerem mora stranka opraviti procesno dejanje, mora biti izkazana pravilna vročitev. Zgoraj opisana vročitev pa je bila opravljena v skladu s 142. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da je dolžniku bil plačilni nalog za plačilo sodne takse vročen 20. 11. 2012 in bi tako moral sodno takso plačati do 28. 11. 2012, pa tega ni storil. Tako je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je na podlagi 41. člena ZST-1 odločilo, da se ugovor po izteku roka šteje za umaknjenega.

Ker iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki je sestavni del pisemske ovojnice, pripete k l. št. 44 spisa izhaja, da je dolžniku bilo dne 3. 11. 2012 na vratih njegovega stanovanja oziroma poslovnega prostora puščeno obvestilo, kjer je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, so neutemeljene pritožbene navedbe, da dolžnik ni dobil obvestila o prispelem pismu. Za takšne trditve dolžnik tudi ni predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče pritrditi takšnim pritožbenim navedbam, ki so v nasprotju s podatki, ki izhajajo iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki v skladu z določbo prvega odstavka 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predstavlja javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Sicer je v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa mora tisti, ki to zatrjuje, za takšne trditve predlagati ali predložiti dokaze. Ker so dolžnikova pritožbena zatrjevanja, v katerih smiselno uveljavlja, da mu plačilni nalog ni bil pravilno vročen, pavšalna in dokazno nepodprta, jih sodišče ocenjuje kot neutemeljena.

Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.