Jedro

Tožnica v svoji pritožbi zoper razveljavitveni sklep ne graja napačne uporabe kasatoričnih namesto reformatoričnih pooblastil. Čim je tako, pritožba ne more biti utemeljena.

Pritožnica navaja, da je pritožbeno sodišče odločilo o delu pritožbe, o kateri je bilo že odločeno ter Vrhovno sodišče te odločitve v revizijskem postopku ni razveljavilo. Hkrati naj bi odločilo v škodo stranke, ki je prvotno odločitev pritožbenega sodišča (zgolj) v zanjo neugodnem delu uspešno spodbila z revizijo.

Razlogi, ki jih pritožnica navaja, so tako v luči pravnega sredstva iz 357. a člena ZPP neupoštevni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Višje sodišče je s sklepom ugodilo pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Tožnica je vložila pritožbo v skladu s 357.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V njej pojasnjuje, da je pritožbeno sodišče o toženkini pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje enkrat že odločalo ter ji tedaj delno ugodilo in sodbo v prid tožene stranke spremenilo, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo. Tožnica je nato vložila revizijo zoper tisti del odločbe pritožbenega sodišča, s katerim je bilo toženkini pritožbi ugodeno. Vrhovno sodišče je odločbo pritožbenega sodišča v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje ponovno odločanje o pritožbi.

3. A pritožbeno sodišče je nato v ponovljenem postopku pritožbi toženke ugodilo tako, da je v celoti razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. S tem naj bi kršilo prepoved poseganja v pravnomočno odločbo in kršilo tudi prepoved _reformatio in peius_. S tem je po prepričanju pritožnice pritožbeno sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, saj bi moralo ohraniti v veljavi odločitev sodišča prve stopnje, s katerim je bilo odločeno, da izvršba ni dopustna na ½ solastniškega deleža tožnice. Ta del namreč z revizijo ni bil napaden in tudi ne razveljavljen.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo Vrhovno sodišče zavrne.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sklep pritožbenega sodišča, s katerim razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, je sodna odločba, ki ima lastnost formalne pravnomočnosti. To pomeni, da je z rednimi pravnimi sredstvi več ni mogoče izpodbijati. Pravno sredstvo po 357.a členu ZPP, imenovano pritožba, je tako po svoji naravi izredno pravno sredstvo. Vložiti ga je mogoče le iz izrecno zamejenih zakonskih razlogov. V drugem odstavku 357.a člena so ti razlogi natančno navedeni. Predmet izpodbijanja je lahko le pravilnost procesne odločitve, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje, čeprav bi moralo samo dokončno odločiti.

7. Tožnica v svoji pritožbi zoper razveljavitveni sklep ne graja napačne uporabe kasatoričnih namesto reformatoričnih pooblastil. Čim je tako, pritožba ne more biti utemeljena.

8. Pritožnica navaja, da je pritožbeno sodišče odločilo o delu pritožbe, o kateri je bilo že odločeno ter Vrhovno sodišče te odločitve v revizijskem postopku ni razveljavilo. Hkrati naj bi odločilo v škodo stranke, ki je prvotno odločitev pritožbenega sodišča (zgolj) v zanjo neugodnem delu uspešno spodbila z revizijo.

9. Razlogi, ki jih pritožnica navaja, so tako v luči pravnega sredstva iz 357. a člena ZPP neupoštevni. Prav zato, ker je razveljavitveni sklep odločba, ki ima lastnost formalne pravnomočnosti, določbe drugega odstavka 357.a člena ZPP ni dopustno razširjujoče razlagati. Tudi če ima pritožnica prav in je pritožbeno sodišče zares storilo očitano procesno napako, s tem še ni dokončno poseglo v pravico pritožnika, da sodišče ne odloči na slabše (prepoved _reformatio in peius_). Če je pritožbeno sodišče kršitev res napravilo, ta še ni materialnopravno usodna, saj bo moralo na načelo prepovedi _reformatio in peius_ pri vnovičnem sojenju paziti sodišče prve stopnje.

10. Vrhovno sodišče je na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 357.a člena ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.