Jedro

Zgolj zanikanje obstoja dolga, ob navedbi, da tožena stranka niti ne ve, kaj naj bi dolg predstavljal, po pojasnilu tožeče stranke za kaj je šlo, več ne zadošča. Gre za pavšalen ugovor, ki ga z izvajanjem dokazov ne bi bilo mogoče konkretizirati. Zato sodišče prve stopnje, s tem ko je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju (zakonitih zastopnikov) pravdnih strank, toženi stranki ni kršilo pravice do izjave.

Pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati, pri čemer ni mogoče šteti, da dokazni predlog za zaslišanje stranke ali priče pomeni takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu ugodilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 24049/2018 z dne 23.3.2018 v 1. in 3. odstavku izreka, kjer je toženi stranki naloženo, da v 8 dneh tožeči stranki plača glavnico 1.052,21 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter izvršilne stroške v višini 74,00 EUR.

2. Zoper navedeno sodbo se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz podatkov spisa je razvidno, da je po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter odstopu zadeve v obravnavanje v pravdnem postopku Okrožnemu sodišču v Ljubljani, tožeča stranka s pripravljalno vlogo z dne 5.6.2018 (red. št. 9 spisa) tožbo dopolnila. Sodišče prve stopnje je s pozivom z dne 8.6.2018 (red. št. 10 spisa) toženo stranko pozvalo, naj v roku osmih dni vloži obrazloženo pripravljalno vlogo v dveh izvodih (s katero bo odgovorila na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke - dopolnitev tožbe) in da naj pri tem navede vsa dejstva in ponudi vse dokaze, omenjeni poziv pa je vseboval tudi ostala standardizirana opozorila v zvezi s postopkom v gospodarskih sporih majhne vrednosti. Hkrati s pozivom ji je bila vročena tudi dopolnitev tožbe (red. št. 10 spisa). Tožena stranka na omenjeni poziv sodišča ni odgovorila.

7. V 2. odstavku 214. člena ZPP je določeno, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Sodišče prve stopnje je dejstva, da je tožeča stranka za toženo opravila storitve servisa gradbene mehanizacije (po delovnih nalogih, servisnih poročilih in računih v prilogah A1 do A8), ki jih je tožena stranka naročila, nato pa jih ni plačala, pravilno štelo za priznana, saj tožena stranka teh tožničinih trditev ni prerekala. Po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana sodba vsebuje zadostne razloge o vseh odločilnih dejstvih, obrazložitev pa je logična, jasna in prepričljiva.

8. Tožena stranka se v pritožbi sklicuje na svoje trditve in dokazne predloge iz ugovora zoper sklep o izvršbi in sodišču prve stopnje očita neizvedbo dokaza, predlaganega v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka prerekala temelj in višino terjatve le z navedbo negativnih dejstev (da se do vsebine verodostojnih listin ne more opredeliti, da ne ve, na katero pravno razmerje se nanašajo, kaj je podlaga za njihovo izstavitev itd.) in predlagala zaslišanje pravdnih strank oziroma njunih zakonitih zastopnikov. Tožena stranka je z zatrjevanjem negativnih dejstev v ugovoru zoper sklep o izvršbi trditveno in dokazno breme v zvezi z (že zgoraj primeroma navedenimi) negativnimi dejstvi prevalila na tožečo stranko, ki je svoje trditveno in dokazno breme glede temelja in višine vtoževane terjatve v prvi pripravljalni vlogi (dopolnitvi tožbe z dne 5.6.2018) korektno izpolnila in s tem procesno trditveno in dokazno breme ponovno prevalila na toženo stranko. Ker pa tožena stranka ne v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ne v nadaljevanju postopka pred sodiščem prve stopnje ni podala nobenih drugih trditev, trditvenega bremena glede dejstev, na podlagi katerih bi se lahko razbremenila plačila, ni izpolnila, zato predlaganega zaslišanja (zakonitih zastopnikov) pravdnih strank sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti. Dokazi so namreč namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomestijo manjkajoče trditve. Zgolj zanikanje obstoja dolga, ob navedbi, da tožena stranka niti ne ve, kaj naj bi dolg predstavljal, po pojasnilu tožeče stranke za kaj je šlo, več ne zadošča. Gre za pavšalen ugovor, ki ga z izvajanjem dokazov ne bi bilo mogoče konkretizirati. Zato sodišče prve stopnje, s tem ko je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju (zakonitih zastopnikov) pravdnih strank, toženi stranki ni kršilo pravice do izjave.1

9. S pritožbenimi očitki o kršitvi določb 212. in 213. člena ZPP tožena stranka uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog (1. odstavek 339. člen ZPP). Kot takšna pa je navedena (domnevna) relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti neupoštevna, zato se pritožbeno sodišče do slednje ni bilo dolžno opredeljevati.2 Ob tem zgolj pripominja, da glede na vse v prejšnjem odstavku pojasnjeno, tudi ta kršitev ni podana.

10. Prav tako ne držijo pritožbene navedbe v smeri, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker je izdalo izpodbijano sodbo brez naroka za glavno obravnavo (10. točka 2. odstavka 339. čelna ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč po izteku roka za toženkin odgovor na tožničino dopolnitev tožbe pravilno ocenilo, da je v obravnavani zadevi mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, pri čemer nobena stranka izvedbe naroka ni zahtevala (2. odstavek 454. člena ZPP). Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da sta si pravna teorija in sodna praksa enotni, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati, pri čemer ni mogoče šteti, da dokazni predlog za zaslišanje stranke ali priče pomeni takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu ugodilo.3 Sodišče namreč ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga stranka, temveč lahko dokazni predlog iz utemeljenih razlogov tudi zavrne4, kar je, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje tudi storilo.

11. S pritožbenimi navedbami o delnem plačilu vtoževane terjatve tožena stranka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, s čimer uveljavlja pritožbeni razlog, ki v predmetnem sporu (majhne vrednosti) ni upošteven (1. odstavek 458. člena ZPP). Hkrati te navedbe pomenijo nedovoljene pritožbene novote, saj jih tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni podala. Pritožbeno sodišče teh navedb tudi zato ne sme upoštevati (453. člen ZPP).

12. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

13. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe (353. člen ZPP).

14. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

1 Podobno npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 589/2017 z dne 20.7.2017 in opr. št. II Cpg 1266/2015 z dne 12.10.2015. 2 Podobno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 57/2014 z dne 3.7.2014. 3 Sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 702/2014 z dne 24.9.2014. 4 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 256/2017 z dne 21.6.2017.