Jedro

V obravnavanem primeru pogoji za uporabo prvega odstavka 202. člena ZPP niso izpolnjeni. Pritožnik ni stranka delovnopravnega razmerja. S strankama ni v nobenem razmerju glede na predmet tega spora. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje se končna odločba, ki bo izdana v tej zadevi glede zakonitosti izredne odpovedi, ne bo neposredno nanašala na pritožnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni dopustilo sosporniške intervencije odvetnika A. A. na strani tožnika.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje odvetnik A. A. iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je vprašanje zakonitosti sklepov skupščine toženke bistveno v tem sodnem postopku. Med pritožnikom in toženko je bilo vzpostavljeno korporacijskopravno razmerje. Pritožnik je kot predsednik skupščine toženke s tožnikom sklenil pogodbo o zaposlitvi. Pravni učinki sodne odločbe se bodo raztezali neposredno na pritožnika kot predsednika skupščine toženke in kot podpisnika pogodbe o zaposlitvi s tožnikom, zato bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati položaj sosporniškega intervenienta. Svoj pravni interes utemeljuje z nasprotovanjem sodni poravnavi, ki je bila sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Celju.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe v pritožbi. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Po prvem odstavku 202. člena ZPP lahko vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se odločba neposredno nanaša. Ta oseba ima v pravdi položaj enotnega sospornika. Enotni sosporniki (196. člen ZPP) veljajo za enotno pravdno stranko. Spor je mogoče rešiti samo na enak način za vse, in sicer zato, ker je tako določeno z materialnim zakonom ali ker to terja narava pravnega razmerja.

7. V obravnavanem primeru pogoji za uporabo določbe prvega odstavka 202. člena ZPP niso izpolnjeni. Pritožnik ni stranka delovnopravnega razmerja. S strankama ni v nobenem razmerju glede na predmet tega spora. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje se končna odločba, ki bo izdana v tej zadevi glede zakonitosti izredne odpovedi, ne bo neposredno nanašala na pritožnika.

8. Za spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi niso relevantne pritožbene navedbe o korporacijskopravnem razmerju pritožnika s toženko. Iz delovnopravnega in korporacijskopravnega razmerja izhajajo različne pravne posledice in različne pravice, obveznosti in odgovornosti (II Ips 622/2009 z dne 21. 2. 2013). Pravnomočna odločitev o zahtevku tožnika v tem individualnem delovnem sporu ne bo v ničemer vplivala na odločitev o zahtevku toženke zoper pritožnika za plačilo zneska 74.414,48 EUR v sporu, ki poteka pri sodišču splošne pristojnosti.

9. Pritožbeno sodišče je presodilo le pritožbene navedbe, ki so relevantne za izpodbijano odločitev o priglašeni sosporniški intervenciji (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ki ni za spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).