Jedro

Ob upoštevanju nespornega dejstva, da tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita, ni podan verjeten izgled za njegov uspeh s pritožbo zoper sklep Su 654/2021 z dne 10. 1. 2022. Zato je odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za BPP pravilna in utemeljena na določbi 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1. Z izpodbijano odločbo Bpp 17/2022 z dne 14. 3. 2022 je Upravno sodišče RS, Služba za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) zavrnilo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS Su 654/2021 z dne 10. 1. 2022. Z omenjenim sklepom je bila kot nedovoljena zavržena tožnikova pritožba zoper sklep tega sodišča Su 654/2021 z dne 19. 10. 2021. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo tožniku že v pravnem pouku sklepa Su 654/2021 z dne 19. 10. 2021 pojasnjeno, da lahko skladno z drugim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pritožbo zoper sklep lahko vloži le oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne da bi se pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Kljub temu je pritožbo zoper navedeni sklep vložil tožnik sam brez pooblaščenca, ob tem pa ni zatrjeval in izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Da nima opravljenega omenjenega izpita, izhaja tudi iz drugih postopkov, ki so tekli pred tem sodiščem. Njegova pričakovanja, da bi v postopku s pritožbo lahko uspel, so zato v nasprotju z izidom v podobnih zadevah. Glede na navedene razloge je organ za BPP prošnjo na podlagi na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), zavrnil. Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in da se ga oprosti plačila sodne takse. Trdi, da je odločba neutemeljena in napačno obrazložena, saj on izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP. Z izpodbijano odločbo so kratene njegove zakonske in ustavne pravice. Navaja, da je bila pristranska sodnica zaposlena na Okrožnem sodišču v Ljubljani, in je v zadevi I U 616/2021 odločila v korist tožene stranke in svojih kolegov. Sodišču je znano, da on denarja za odvetnika nima in da se mu BPP ne bo dodelila. Očita mu zlorabo prava z namenom, da se izničijo njegove pravice.

4. Organ za BPP je sodišču posredoval upravni spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podal. 5. Sodišče uvodoma navaja, da je senat sodišča s sklepom, I U 535/2022 z dne 10. 6. 2022, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1). Gre za spor v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči zaradi neizpolnjevanja pogoja po 24. členu ZBPP. Ker gre za vprašanja, o katerih se je izrekla že sodna praksa, je senat sklenil, da so v zadevi pogoji za odločanje po sodniku posamezniku podani.

**K izreku**

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato se sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja naslednje.

7. V sklepu Su 654/2021 z dne 10. 1. 2022 je bilo ugotovljeno, da je pritožbo vložil tožnik, ki ni zadostil zakonskemu pogoju glede lastnosti osebe, ki lahko vloži pritožbo po 22. členu ZUS-1. V pritožbi namreč ni niti zatrjeval in tudi ne dokazoval, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

8. Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Skladno s četrtim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 uporablja v upravnem sporu, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, pa sme dejanja v postopku s pritožbo opravljati tudi stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. 9. Da bi imel tožnik opravljen pravniški državni izpit ni zatrjeval v postopku, v zvezi s katerim želi dodelitev BPP niti v postopku dodelitve BPP. Prav tako tega ne zatrjuje in ne dokazuje v obravnavani tožbi. To pomeni, da dejansko stanje, relevantno za odločitev, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, ni sporno.

10. Ob upoštevanju prej citiranih določb 22. člena ZUS-1, prvega in četrtega odstavka 343. člena ZPP, na katere se pravilno sklicuje že organ za BPP v izpodbijani odločbi, ter navedenega nespornega dejstva, da tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek organa za BPP, da ni podan verjeten izgled za njegov uspeh s pritožbo zoper sklep Su 654/2021 z dne 10. 1. 2022. Zato je odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za BPP pravilna in utemeljena na določbi 24. člena ZBPP.

11. Po 24. členu ZBPP, na katerega se opira izpodbijana odločba, namreč organ prošnjo zavrne, če je ta očitno nerazumna oziroma prosilec v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da bi bilo razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in če zadeva ni pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino ni življenjskega pomena. Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi, razen pavšalnega zatrjevanja, da je izpodbijani akt neutemeljen in napačno obrazložen, da mu je sodišče kratilo njegove zakonske in ustavne pravice, ne navaja ničesar1. Za dodelitev BPP je treba poleg finančnega pogoja izpolnjevati tudi tako imenovani objektivni pogoj po prej citirani določbi 24. člena ZBPP, ki pa ga tožnik, kot že obrazloženo, ne izpolnjuje.

12. Vrhovno sodišče je s sklepom RS I Up 76/2018 z dne 5. 6. 2018 pritožbo zavrglo kot nedovoljeno prav iz razloga, ker pritožnik ni imel pravniškega državnega izpita. V citiranem sklepu je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Ker je pritožnik vložil pritožbo sam in ker kljub izrecnemu pravnemu pouku ni navedel, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti ni predložil takšnega dokazila, je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

13. Tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita in dodatnega pogoja, ki ga predpisuje zgoraj citirani drugi odstavek 22. člena ZUS-1 ne izpolnjuje, zato tudi nima postulacijske sposobnosti za nastopanje v pritožbenem postopku.

14. Po ugotovljenem je bilo treba tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrniti.

1 Njegove navedbe o domnevni pristranskosti sodnice v tej zadevi niso pravno pomembne.