Jedro

Po prvem odstavku 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Po določbi drugega odstavka istega člena pa ravna sodišče tako takrat, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD).

Iz pritožbenih navedb izhaja, da pritožnik zatrjevanju oporočne dedinje – da je za časa življenja pokojnega že prejel darilo iz naslova 25-letnega bivanja v znesku 21.000,00 EUR, ki se mu všteva v dedni delež – nasprotuje. Navedenega pa ni mogoče presojati v zapuščinskem postopku, temveč je potrebno na podlagi 210. člena ZD zapuščinski postopek prekiniti in napotiti dediče na pravdo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje oporočno dedinjo J. K. napotilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, vloži zoper zakonitega (nujnega) dediča M. K. tožbo, da je za čas življenja pokojnega že prejel darilo iz naslova 25-letnega brezplačnega bivanja v znesku 21.000,00 EUR, ki se mu všteva v dedni delež in da navedena vrednost darila presega vrednost nujnega deleža, ki bi šel dediču (I. točka izreka). O vložitvi tožbe mora dedinja obvestiti zapuščinsko sodišče (II. točka izreka). Sklenilo je še, da se zapuščinski postopek s pravnomočnostjo napotitvenega sklepa prekine in se bo nadaljeval po koncu pravdnega postopka (III. točka izreka) in da v kolikor na pravdo napotena dedinja ne bo vložila tožbe v postavljenem roku, bo sodišče prve stopnje zapuščinski postopek nadaljevalo in zatrjevanj oporočne dedinje ne bo upoštevalo, temveč bo štelo, da zakoniti dedič darila v znesku 21.000 EUR iz naslova 25-letnega brezplačnega bivanja v zapustnikovi nepremičnini ni prejel (IV. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje zakoniti dedič M. K. brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD). V pritožbi izpostavlja, da že časovno obdobje, na katero se nanaša vrednost zatrjevanega darila, nakazuje, da gre za umetno ustvarjeno nasprotno terjatev, izračunano na osnovi vrednosti nepremičnine po GURS. Cilj je, da bi vdova oziroma oporočna dedinja, v tem primeru prejela nepremičnino v celotno last. Slednje dokazuje tudi to, da je bila oporočna dedinja na zapuščinski razpravi 8. 7. 2021 pripravljena na vse scenarije v primeru, da se kot dedič ne bi odrekel dediščini pokojnega v njeno korist. V nadaljevanju obsežne pritožbe pritožnik podaja dodatne navedbe, s katerimi oporeka zatrjevanju oporočne dedinje glede darila, v dokazovanje katerega je bila napotena na pravdo. Prav tako navaja okoliščine v zvezi z nastankom oporoke, življenja pokojnika in prispevki pokojnika v skupno premoženje, ki ga je imel z oporočno dedinjo. Ob koncu pritožbe poziva h kompromisni rešitvi v predmetni zadevi.

3. Na pritožbo je odgovorila oporočna dedinja J. K. V pritožbenem odgovoru pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje in nasprotuje pritožbenim navedbam, zato predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Po določbi drugega odstavka istega člena pa ravna sodišče tako takrat, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Prvi odstavek 213. člena ZD še določa, da sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Navedeno pravno podlago je ustrezno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je pokojni z lastnoročno oporoko celotno svoje premoženje zapustil svoji partnerki, v dodatku k oporoki z dne 16. 2. 2021 pa je navajal, da sin (pritožnik) ni upravičen do nujnega deleža, saj k bivanju ni ničesar prispeval. Pritožnik je uveljavljal nujni delež in oporočna dedinja je pritožnika kot nujnega dediča priznala in ni uveljavljala dedne nevrednosti, je pa zatrjevala, da je potrebno njegovo brezplačno bivanje v nepremičnini pokojnega v obdobju 25 let v višini 21.000,00 EUR šteti kot darilo in da se le-to všteva v njegov dedni delež. Pritožnik je temu oporekal, saj je zatrjeval, da ne gre za darilo oziroma da gre za eno izmed odplačnih razpolaganj, prav tako pa je oporekal višini zneska. Sodišče prve stopnje je tako štelo, da je med oporočno dedinjo in pritožnikom spor glede dejstva, ali 25-letno bivanje pritožnika v hiši pokojnega predstavlja darilo in se kot takšno všteva v dedni delež pritožnika, ali pa ne gre za darilo in gre za kakšen drug pravni posel. Ker je za manj verjetno štelo zatrjevanje oporočne dedinje, je slednjo napotilo na pravdo.

7. Predmetnih zaključkov sodišča prve stopnje pritožnik ne izpodbija, temveč tudi iz pritožbenih navedb izhaja, da zatrjevanju oporočne dedinje – da je za časa življenja pokojnega že prejel darilo iz naslova 25-letnega bivanja v znesku 21.000,00 EUR, ki se mu všteva v dedni delež – nasprotuje. Navedenega pa ni mogoče presojati v zapuščinskem postopku, temveč je potrebno na podlagi 210. člena ZD zapuščinski postopek prekiniti in napotiti dediče na pravdo, kakor je to v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo sodišče prve stopnje. Pravilno je tudi sklenilo, da je na pravdo napotilo oporočno dedinjo, saj je njena pravica – glede na to, da za svoje trditve ni ponudila nobenega dokaza – manj verjetna, poleg tega pa je dokazno breme glede obstoja darila in njegove vrednosti na tistem, ki ga zatrjuje.

8. Glede na obrazloženo, pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 163. členom ZD, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. Sodišče druge stopnje je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).