Jedro

Kljub zemljiškoknjižnemu dovolilu, ki se nedvoumno nanaša na stanovanje kot posamezni del stavbe, je predlagatelj predlagal vpis svoje lastninske pravice na celotni parceli 2696/2 k.o. T. in je že zato povsem jasno, da njegov predlog ne more biti utemeljen, saj pravna prednica ni bila lastnica te parcele v celoti (primerjaj prvo alinejo 1. tč. prvega odstavka 149. člena ZZK -1).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani ugovor predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 17. 3. 2011, s katerim je le-ta zavrnila zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini 2696/2 k.o. T..

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Navaja, da je predlagal vknjižbo lastninske pravice na parceli 2696/2 k.o. T. in predlogu predložil tudi ustrezne listine, ki izkazujejo pravni naslov, in sicer dodatni sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Radovljici D 1, ki izkazuje, da je A.M. pridobila med drugim tudi predmetno nepremičnino. Priložil je tudi kupoprodajno pogodbo z dne 10.7.2009, z ustreznim zemljiškoknjižnim dovolilom. Konkretna nepremičnina je v omenjenih pravnih naslovih v naravi podrobno opisana in opredeljena z ustreznim identifikatorjem.

Sodišče tudi ni upoštevalo 3. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o odločanju pripadajočega zemljišča k stavbi, ki pravi, da je pridobitelj posameznega dela stavbe oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posebnem delu stavbe, tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Sodišče tudi ni navedlo, v katerem delu naj bi Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) pomenil oviro za vpis.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da iz zemljiškoknjižnega dovolila v kupoprodajni pogodbi sklenjeni med A.M. in predlagateljem z dne 10.7.2009 izhaja, da je prodajalka izstavila zemljiškoknjižno dovolilo za garsonjero – sobo v pritličju stanovanjske hiše na T., parcelna številka 2696/2, vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. 101 k.o. T. pri zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani in deležev na skupnih prostorih, delih in napravah na zemljišču parcela 2696/2 k.o. T.. Kljub takšnemu zemljiškoknjižnemu dovolilu, ki se nedvoumno nanaša na stanovanje kot posamezni del stavbe, pa je predlagatelj predlagal vpis svoje lastninske pravice na celotni parceli 2696/2 k.o. T. in je že zato povsem jasno, da njegov predlog ne more biti utemeljen, saj pravna prednica ni bila lastnica te parcele v celoti (primerjaj prvo alinejo 1. tč. prvega odstavka 149. člena ZZK -1). V zadevi bo najprej potrebna vzpostavitev etažne lastnine, šele nato pa bo lahko predlagatelj predlagal ustrezni vpis. Kot je predlagan, pa po stanju zemljiške knjige nedvomno ni dovoljen, zato je odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna.

Pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o odločanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), pritožbenemu sodišču niso razumljive, zato nanje posebej ne bo odgovarjalo. Ne drži pa niti pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni podalo pravne podlage sprejete odločitve, saj je ta vsebovana v četrtem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve zavrnitve vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1, v zvezi z 91. členom ZZK-1C, Uradni list RS št. 25/2011).