Jedro

Dejstvo, da je med pravdo bila izdana vmesna sodba o temelju odškodninskega zahtevka med tožečo stranko in toženo zavarovalnico, nato pa je bila sklenjena sodna poravnava, ne pomeni, da tožeča stranka nima pravice do povračila 2/3 sodne takse po tarifni številki 1112 ZST-1. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep spremeniti tako, da se tožeči stranki, ki je sklenila poravnavo s toženo stranko, ustrezni del takse vrne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se prvotožniku vrne 2/3 takse za tožbo oziroma 250,00 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 71,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog prvotožnika, da se mu po sklenitvi sodne poravnave vrne 2/3 plačane sodne takse za tožbo (zahtevek za vračilo 250,00 EUR). Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Meni, da je treba tarifno številko 1112 Zakona o sodnih taksah razlagati tako, da gre za vrnitev takse, ko se postopek zaključi po volji strank. Opozarja na sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani.

2. Pritožba je utemeljena.

3. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je določba tarifne številke 1112 ZST-1 jasna, da se vrne sodna taksa, ko se postopek konča s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Stališče sodišča prve stopnje, da vsaka vmesna sodba ali delna sodba prepreči pravico do vrnitve sodne takse, je zmotno. Iz podatkov spisa izhaja, da sta pravdni stranki dokončno sodno poravnavo sklenili 19. 4. 2017 (list. št. 292) in da je tožeča stranka zahtevala povrnitev 2/3 takse za tožbo. Kljub dejstvu, da je bila izdana vmesna sodba proti toženi stranki, to med tožečo in toženo stranko ni bila odločba, s katero je bil postopek končan. Postopek je bil končan s sklenitvijo sodne poravnave, zato je treba tarifno številko 1112 ZST-1 razlagati tako, da tudi v tem primeru sodišče vrne 2/3 sodne takse. Dejstvo, da je bila pred delno sodbo končana zadeva proti drugima dvema toženima strankama, pa v tem primeru ni odločilno. Postopek je tekel proti Zavarovalnici d.d. še naprej.1

4. Ker gre v tem primeru za zmotno uporabo materialnega prava, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 358. členom pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se toženi stranki vrne 250,00 EUR preveč plačane sodne takse. Izrek o stroških temelji na določbi 154. in 165. člena ZPP. Stroški znašajo 71,00 EUR (sestava pritožbe, DDV in materialni stroški).

1 Primerjaj sklep VSL I Cpg 202/2017.