Jedro

Sklep o združitvi postopkov je upravni akt procesne narave, s katerim je odločeno o načinu izvedbe postopka pred upravnim organom in torej ni upravni akt, s katerim bi bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, s tem pa tudi ne akt, o katerem bi sodišče na podlagi določbe 2. člena ZUS-1 odločalo v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Nova Gorica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom odločila, da se postopka za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem na nepremičninah s parc. št. 1258/1 in 1244/2, obe k.o. ..., začeta na zahtevi tožnika, ki se vodi pod številko 330-212/2017 in A.A., ki se vodi pod številko 330-273/2017, združita v en postopek, ki se vodi pod številko 330-290/2017. V obrazložitvi sklepa je prvostopenjski organ pojasnil, da je prodajalka B.B. podala ponudbo za prodajo prej navedenega kmetijskega zemljišča. Vlogi za odobritev ponujenega pravnega posla sta vložila tako tožnik kot tudi A.A. Prvostopenjski organ je na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločil, da se oba postopka za odobritev pravnega posla združita v en postopek, saj so za to izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji, to pa je utemeljeno tudi z načelom ekonomičnosti postopka.

2. Tožnik je zoper sklep prvostopenjskega organa vložil pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo zavrnilo. V obrazložitvi je drugostopenjski organ uvodoma povzel tožnikovo pritožbo, v kateri je ta navajal in utemeljeval, da A.A. ni sprejela ponudbe v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Drugostopenjski organ je pojasnil, da je pri odločitvi izhajal iz prvega odstavka 130. člena ZUP, ki določa pravila o združevanju upravnih postopkov. V nadaljevanju pojasnjuje, kdo je stranka v postopku in na kakšen način je mogoče sprejeti ponudbo po ZKZ ter okoliščine ponudbe A.A. V pouku o pravnem sredstvu je drugostopenjski organ tožnika poučil, da je zoper sprejeto odločitev dopustno sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem.

3. Tožnik se s sprejeto odločitvijo ne strinja in s tožbo sodišču predlaga, da ugotovi, da sta obe odločitvi upravnega organa nezakoniti in ju odpravi. Odloči naj tudi, da da A.A. ni stranka v postopku, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka. V nadaljevanju tožbe tožnik pojasnjuje svoje stališče, da A.A. ni stranka v postopku.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo zavrne ter še enkrat v strnjeni obliki ponavlja argumente iz odločbe drugostopenjskega organa.

5. Tožnik se je na odgovor tožene stranke odzval v pripravljalni vlogi, vztrajal pri svojih tožbenih ugovorih ter navajal, da se tožena stranka do teh ugovorov v odgovoru na tožbo ni opredelila.

K točki I. izreka:

6. Sodišče je tožbo zavrglo.

7. Sodišče uvodoma poudarja, da je predmet tega upravnega spora izključno sklep prvostopenjskega organa o združitvi dveh upravnih postopkov, torej odločitev, da se postopka za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem na nepremičninah s parc. št. 1258/1 in 1244/2, obe k.o. ..., ki sta bila začeta na zahtevi tožnika, ki se vodi pod številko 330-212/2017 in A.A., ki se vodi pod številko 330-273/2017, združita v en postopek, ki se vodi pod številko 330-290/2017. Sodišče se je zato pri odločanju omejilo le na presojo tega upravnega (izpodbijanega) akta, medtem ko se do tožbenih navedb ter navedb v drugostopenjski odločbi, ki se nanašajo na udeležbo A.A. kot stranke v postopku ni opredeljevalo in jih tudi ne povzema. Gre namreč za navedbe, ki niso predmet izpodbijanega akta in zato tudi ne tega postopka.

8. Sodišče ugotavlja, da izpodbijani akt, torej sklep o združitvi postopkov, ni upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Po določbi prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) namreč odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Upravni akt je po določbah tega zakona upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Sklep o združitvi postopkov je upravni akt procesne narave, s katerim je odločeno o načinu izvedbe postopka pred upravnim organom in torej ni upravni akt, s katerim bi bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, s tem pa tudi ne akt, o katerem bi sodišče na podlagi določbe 2. člena ZUS-1 odločalo v upravnem sporu (smiselno enako v sklepu Upravnega sodišča RS, št. I U 1478/2010 z dne 26. 5. 2011).

9. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu sicer lahko izpodbijajo tudi procesni akti, vendar pa le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep ni tak sklep in tudi ni končna odločitev o glavni stvari. Prav zato ga ni mogoče izpodbijani v upravnem sporu, ne glede na to, da je bila tožnik v pravnem pouku drugostopenjske odločbe zmotno poučen, da lahko zoper sprejeto odločitev sproži upravni spor (tako Upravno sodišče RS v sklepu opr. št. III U 260/2015 z dne 16. 10. 2015).

10. Na podlagi navedenega sodišče povzema, da izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu in je zato tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K točki II izreka:

11. Ker je sodišče tožbo zavrglo, je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.