Jedro

Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da je postopek po ZVEtL sicer res nepravdni postopek, vendar se glede oblikovanja predloga ne uporabi določba prvega odstavka 23. člena ZNP-1, ker so določbe ZVEtL glede oblikovanja predloga lex specialis glede na določbo prvega odstavka 23. člena ZNP-1. To pomeni, da je treba uporabiti določbo prvega odstavka 26. člena ZVEtL-1, v skladu s katero mora predlagatelj v predlogu uveljavljati bodisi zahtevek (zahtevo) za vzpostavitev etažne lastnine na posameznem delu stavbe bodisi pa zahtevo (zahtevek) za ugotovitev obstoja drugih stvarnih pravic na posameznih delih stavbe (npr. služnosti).

Šesti nasprotni udeleženec je v predmetnem postopku uveljavljal zahtevo za ugotovitev lastninske pravice na posameznem delu št. 11, ne pa zahteve za ugotovitev neprave služnosti na navedenem posameznem delu. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obstoj služnostne pravice šestega nasprotnega udeleženca na navedenem posameznem delu preseglo okvir odločanja (preseglo predlagateljev predlog) in šestemu nasprotnemu udeležencu služnostne pravice ne bi smelo priznati.

Izrek

I.Pritožbi predlagatelja se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v IV. točki izreka v delu, v katerem je bila na delu stavbe št. 1-11 (raba: tehnični prostor) ugotovljena:

- neprava stvarna služnost namestitve, uporabe, obratovanja in vzdrževanja transformatorske postaje v korist: A. d.d.

II.Pritožba šestega nasprotnega udeleženca se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi v IV. točki izreka v delu, v katerem je bila na delu stavbe št. 1-11 (raba: tehnični prostor) in na delu stavbe št. 1-17 (raba: terasa, balkon, loža) ugotovljena:

- lastninska pravica v korist: B. B., EMŠO: ... , do celote,

z naslednjo vpisano zaznambo:

⁻ ID zaznambe 2, z začetkom učinkovanja 1. 1. 1849, vrsta zaznambe: urejanje prostora,

ter v VI. točki izreka.

III.Peti in šesti nasprotni udeleženec sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z naslovom X, št. stavbe 1, stoječi na parceli ... 1185 (I. točka izreka), ugotovilo splošne skupne dele stavbe in posebna skupna dela stavbe ter idealne deleže solastnine, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznih delov stavbe na skupnih delih stavbe (II. in III. točka izreka), ugotovilo posamezne dele stavbe, njihove lastnike ter izvedene pravice in njihove imetnike (IV. točka izreka), odredilo zemljiški knjigi vpis etažne lastnine in izbris zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine po pravnomočnosti tega sklepa (V. točka izreka) ter odločilo, da so nasprotni udeleženci dolžni predlagatelju povrniti skupne stroške tega postopka, vsak sorazmerno svojemu idealnemu deležu solastnine na skupnih delih stavbe (VI. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep sta predlagatelj in šesti nasprotni udeleženec vložila pravočasni pritožbi.

3.Predlagatelj izpodbija IV. točko izreka navedenega sklepa v delu, kjer je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj neprave stvarne služnosti na posameznem delu stavbe št. 1-11 v korist šestega nasprotnega udeleženca, in sicer iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se je sodišče prve stopnje zmotno oprlo na drugi odstavek 217. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ter da za nastanek neprave stvarne služnosti ne obstaja noben veljavni pravni naslov, prav tako ni podana dobrovernost nasprotnega udeleženca. Soglasje iz leta 1968 je podal le C. C., ki je bil zgolj predsednik hišnega sveta, ne pa tudi lastnik oziroma solastnik nepremičnine, soglasje ostalih koristnikov stanovanjskih in poslovnih prostorov pa ne obstaja. Predlagatelj oziroma njegov pravni prednik je po končanju denacionalizacijskega postopka šestega nasprotnega udeleženca večkrat pozval na ureditev zadeve, saj se s postavitvijo transformatorske postaje v posameznem delu št. 11 ni strinjal ter temu odločno nasprotuje, nasprotni udeleženec pa je čisto vse dopise in pozive predlagatelja ignoriral, kar pomeni, da njegova dobrovernost ni podana. Današnji prostor številka 11 je bil ob postavitvi transformatorske postaje v družbeni lastnini, na kateri ustanovitev služnosti ni bila možna. Prav tako je bil nasprotni udeleženec takrat tudi v družbeni lastnini in je nelogično, da bi en imetnik družbene lastnine podelil služnost drugemu imetniku družbene lastnine. Poleg tega denacionalizacijska odločba transformatorske postaje in z njo povezanih domnevnih služnosti uporabe in vzdrževanja nikjer ne omenja, kar kaže na to, da je bila ta postaja postavljena protipravno. Nadalje se sklicuje na določbe 47. in 50. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) in navaja, da je med udeleženci postopka obstajal spor o odločilnih dejstvih v zvezi s stvarno pravico, zato ni pogojev za ugotovitev obstoja sporne služnosti v predmetnem postopku. Navaja tudi, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo o ugotovitvi obstoja predmetne služnosti nezakonito poseglo v lastninsko pravico predlagatelja, ker nasprotni udeleženec ni zahteval ugotovitve obstoja neprave stvarne služnosti, ampak zgolj ugotovitev obstoja lastninske pravice. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi.

4.Šesti nasprotni udeleženec izpodbija sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka v delu, kjer je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj predlagateljeve lastninske pravice na posameznih delih stavbe št. 1-11 in 1-17, ter v VI. točki izreka (stroškovno odločitev), pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vztraja, da je pridobil lastninsko pravico na posameznem delu, v katerem je nameščena transformatorska postaja, in navaja, da sodišče prve stopnje v tej zvezi dejstev in dokazov šestega nasprotnega udeleženca ni upoštevalo oziroma jih je zmotno dokazno ocenilo, sledilo pa je pavšalnim navedbam in dokazom predlagatelja. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določil Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) in SPZ. Pridobil je pravico do uporabe, posesti in razpolaganja z nepremičnino, na kateri je nameščena transformatorska postaja, v skladu z veljavnim pravnim redom, ki je veljal v času nameščanja navedene transformatorske postaje kot elektroenergetskega objekta v prostor. Prav tako sodišče prve stopnje po mnenju pritožbe ni upoštevalo pravnega interesa šestega nasprotnega udeleženca, ki ga le-ta izkazuje s tem, da je z navedeno nepremičnino, na kateri je nameščena navedena transformatorska postaja, v celoti, neomejeno in brezpogojno razpolagal in z elektroenergetskim objektom, ki je nameščen na navedeni nepremičnini, izvajal oziroma opravljal obvezno gospodarsko javno službo distribucijskega operaterja električne energije. Sodišče je spregledalo tudi določbe Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL), v skladu s katerimi nepremičnine postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe, oziroma njihovih pravnih naslednikov. Šesti nasprotni udeleženec je uporabljal nepremičnino, na kateri je nameščena transformatorska postaja, navedeno nepremičnino je imel v izključni posesti in z njo neomejeno, izključno in brezpogojno razpolagal. Navaja tudi, da bi sodišče prve stopnje v predmetni zadevi moralo opraviti narok za glavno obravnavo, na katerem bi se vsi udeleženci postopka seznanili z navedbami in dokazi ostalih udeležencev postopka in nato podali svoje navedbe in predložili dokaze. Prav tako izpodbija stroškovni del navedenega sklepa in navaja, da sodišče prve stopnje ni natančno specificiralo stroškov postopka, ni upoštevalo potrebnih stroškov nasprotnih udeležencev, upoštevalo pa je stroške predlagatelja, ki niso bili potrebni in niso nastali oziroma jih predlagatelj ni izkazal. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ter podrejeno, da ga spremeni tako, da ugotovi, da je šesti nasprotni udeleženec lastnik posameznih delov št. 1-11 in št. 1-17, ter predlagatelju naloži, da šestemu nasprotnemu udeležencu povrne vse stroške postopka. Priglaša pritožbene stroške.

5.Peti nasprotni udeleženec se po skrbnici za posebni primer v ločenih odgovorih na pritožbi zavzema za njuno zavrnitev in priglaša stroške, prav tako se šesti nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlagatelja zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

6.Predlagateljeva pritožba je utemeljena, pritožba šestega nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

7.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in 3. člena ZVEtL-1.

8.Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka, da pa je storilo pritožbeno uveljavljano kršitev, ker je prekoračilo postavljen zahtevek šestega nasprotnega udeleženca, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

9.Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da gre v obravnavani zadevi za nepravdni postopek po ZVEtL-1 glede vzpostavitve etažne lastnine na sporni stavbi na naslovu X (v nadaljevanju: sporna stavba). Namen postopka po tem zakonu je, da se v poenostavljenem postopku uredi zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih zgradbah in vzpostavi etažna lastnina, pri čemer je načeloma namenjen le tistim, ki etažne lastnine ne morejo vzpostaviti na podlagi SPZ. Ta postopek ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti to sodišče postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo. Nepravdno sodišče zato o spornih dejstvih odloči v izrazito poenostavljenem postopku, v katerem se odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev (18. člen ZVEtL-1), če z njimi ni mogoče urediti spornega vprašanja, pa z verjetnostjo kot standardom materialne resnice (24. člen ZVEtL-1). Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve posledično manjša. Zato sklep o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da udeleženci in druge osebe svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1).

Pritožbeno sporna sta posamezna del št. 11 in 17 sporne stavbe, za katera sta si tako predlagatelj kot tudi šesti nasprotni udeleženec (pritožnika) prizadevala, da se ugotovi njuna lastninska pravica. Sodišče prve stopnje je na podlagi odločbe o denacionalizaciji sporne stavbe št. 464-51/92 LP z dne 28. 12. 1992 (priloga A3 spisa) in zgodovinskih izpiskov iz zemljiške knjige ugotovilo, da je lastnik navedenih posameznih delov stavbe predlagatelj, ki mu je bila sporna stavba v denacionalizacijskem postopku vrnjena skoraj v celoti, vključno s posameznima deloma št. 11 in 17, da pa ima šesti nasprotni udeleženec (elektro podjetje) na posameznem delu št. 11 nepravo stvarno služnost namestitve, uporabe in vzdrževanja transformatorske postaje, ki jo je postavil in vzdrževal vse od leta 1968 pa do leta 2020.

O pritožbi predlagatelja

11.Pritrditi je predlagateljevi pritožbi, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ugotoviti obstoja neprave stvarne služnosti na posameznem delu stavbe št. 1-11 v korist šestega nasprotnega udeleženca, ker šesti nasprotni udeleženec takega predloga ni podal, temveč je predlagal zgolj ugotovitev obstoja svoje lastninske pravice na navedenem delu. Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da je postopek po ZVEtL sicer res nepravdni postopek, vendar se glede oblikovanja predloga ne uporabi določba prvega odstavka 23. člena ZNP-1, ker so določbe ZVEtL-1 glede oblikovanja predloga lex specialis glede na določbo prvega odstavka 23. člena ZNP-1. To pomeni, da je treba uporabiti določbo prvega odstavka 26. člena ZVEtL-1, v skladu s katero mora predlagatelj v predlogu uveljavljati bodisi zahtevek (zahtevo) za vzpostavitev etažne lastnine na posameznem delu stavbe bodisi pa zahtevo (zahtevek) za ugotovitev obstoja drugih stvarnih pravic na posameznih delih stavbe (npr. služnosti). Določbe 26. člena ZVEtL-1 o predlagatelju se namreč smiselno uporabijo tudi za osebe, ki prijavijo udeležbo v postopku (drugi odstavek 27. člena ZVEtL-1), kar je šesti nasprotni udeleženec. Šesti nasprotni udeleženec je v predmetnem postopku uveljavljal zahtevo za ugotovitev lastninske pravice na posameznem delu št. 11, ne pa zahteve za ugotovitev neprave služnosti na navedenem posameznem delu. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obstoj služnostne pravice šestega nasprotnega udeleženca na navedenem posameznem delu preseglo okvir odločanja (preseglo predlagateljev predlog) in šestemu nasprotnemu udeležencu služnostne pravice ne bi smelo priznati. Ker je predlagatelj s svojo pritožbo v celoti uspel že na podlagi te pritožbene navedbe, pritožbeno sodišče ostalih njegovih pritožbenih navedb ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12.Pri tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se zaznamba ID zaznambe 2, z začetkom učinkovanja 1. 1. 1849, vrsta zaznambe: urejanje prostora, ne nanaša na ugotovljeno nepravo stvarno služnost, kot si zmotno razlaga predlagatelj, temveč na dejstvo, da je obravnavana stavba spomenik na podlagi Odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine D. (31. člen ZVEtL-1).

O pritožbi šestega nasprotnega udeleženca

13.Ni pritrditi pritožbeni graji šestega nasprotnega udeleženca, da bi sodišče prve stopnje v predmetni zadevi moralo opraviti narok za glavno obravnavo, na katerem bi se vsi udeleženci postopka seznanili z navedbami in dokazi ostalih udeležencev postopka in nato podali svoje navedbe in predložili dokaze. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v skladu z določbo prvega odstavka 29. člena ZVEtL-1 izvedba naroka ni obvezna. Udeleženci postopka so imeli možnost podajati navedbe in predlagati dokaze ter možnost seznaniti se z navedbami in dokaznimi predlogi ostalih udeležencev tudi brez oprave naroka, zato neizvedba le-tega sama po sebi ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

14.Neutemeljena je pritožbena graja šestega nasprotnega udeleženca, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, da je on lastnik spornih posameznih delov št. 11 in 17. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je šesti nasprotni udeleženec z vlogo z dne 13. 1. 2022 prijavil udeležbo v tem postopku in predlagal, da se prostor, kjer je nameščena transformatorska postaja, določi za posamezni del stavbe, na njem pa se vknjiži lastninska pravica v njegovo korist. Ker je šesti nasprotni udeleženec prijavil udeležbo v postopku kot pridobitelj posameznega dela stavbe, se je sodišče prve stopnje v tej zvezi pravilno oprlo na določbe 19. člena ZVEtL-1, ki vsebuje dokazna pravila in domneve glede dokazovanja lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Kot je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo v 24. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, niti soglasje imetnikov stanovanjskih in poslovnih prostorov za namestitev in izgradnjo transformatorske postaje na dvorišču sporne stavbe oziroma v sami sporni stavbi, niti lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje ne predstavljajo pravnega naslova po drugem odstavku 19. člena ZVEtL-1, saj se ne nanašajo na prenos, vzpostavitev ali ugotovitev lastninske pravice ali pravice uporabe na spornih posameznih delih stavbe. Glede na navedeno šesti nasprotni udeleženec v predmetnem postopku ne more uspešno uveljaviti svoje lastninske pravice niti na podlagi priposestvovanja, v zvezi s katerim mora prav tako predložiti pravni naslov v smislu drugega odstavka 19. člena ZVEtL-1 (20. člen ZVEtL-1), pa ga ni.

15.Pritožbeno sodišče v tej zvezi nadalje pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje na podlagi domnev in dokaznih pravil ZVEtL-1 pravilno ugotovilo, da je lastnik posameznih delov. št. 11 in 17 predlagatelj. Iz odločbe o denacionalizaciji sporne stavbe št. X z dne 28. 12. 1992 (priloga A3 spisa) in zgodovinskih izpiskov iz zemljiške knjige namreč izhaja, da je predlagatelj lastnik posameznih delov št. 1-11 in št. 1-17, kar je sodišče prav tako ustrezno obrazložilo v 25. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z dokaznimi pravili ZVEtL-1 pravilno ugotovilo, da je lastnik posameznih delov št. 11 in 17 v sporni stavbi predlagatelj, ne pa šesti nasprotni udeleženec. Pritožbene navedbe šestega nasprotnega udeleženca, da je sodišče prve stopnje sledilo pavšalnim navedbam in dokazom predlagatelja, so torej neutemeljene. Pritožbeno sklicevanje na določbe ZTLR, SPZ in ZLNDL je pavšalno, zato ne more omajati argumentiranih zaključkov sodišča prve stopnje o tem, da na podlagi domnev in dokaznih pravilo ZVEtL-1 pripada lastninska pravica na posameznih delih št. 11 in 17 predlagatelju.

16.Stroškovna odločitev v izpodbijanem sklepu se ne nanaša na šestega nasprotnega udeleženca, saj le-ta ni etažni lastnik oziroma pridobitelj posameznega dela v stavbi (tretji odstavek 16. člena ZVEtL-1). Kljub temu pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je odločitev skladna z drugim odstavkom 15. člena ZVEtL-1 (pritožba šestega udeleženca ne navede določno, katere skupne stroške naj bi sodišče spregledalo), tretjim odstavkom 16. člena ZVEtL-1, in četrtim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, saj gre za odločitev o stroških po temelju, o višini skupnih stroškov pa bo odločeno s posebnim sklepom, kot je ustrezno obrazložilo sodišče prve stopnje.

17.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka glede ugotovitve neprave stvarne služnosti na posameznem delu stavbe št. 1-11 (3. točka 365. člena ZPP), pritožbo šestega nasprotnega udeleženca pa zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka glede ugotovitve lastninske pravice na posameznih delih stavbe št. 1-11 in št. 1-17 ter v VI. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP).

18.Odločitev o pritožbenih stroških petega in šestega nasprotnega udeleženca temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1. Predlagatelj pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev njegovih pritožbenih stroških odpadla.

-------------------------------

1Prekinitev postopka je z določbo 24. člena ZVEtL-1 izrecno izključena.

2Primerjaj VSL Sklep I Cp 833/2014 z dne 29. 7. 2014, VSL Sklep I Cp 188/2020 z dne 23. 4. 2020, VSM Sklep I Cp 681/2022 z dne 6. 12. 2022.

3V skladu s katero v nepravdnem postopku ni treba postaviti zahtevka, temveč zadošča, če predlog vsebuje opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, kot jih zakon o pravdnem postopku določa za tožbo.

4A. Božič Penko et al., Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) s komentarjem, Ljubljana, Lexpera, GV Založba, 2023, str. 163.

5Soglasje je podpisal predsednik hišnega sveta C. C. v soglasju in po pooblastilu ostalih koristnikov stanovanjskih in poslovnih prostorov, Stanovanjsko podjetje pa se je strinjalo (priloga C20 spisa).