Jedro

Relevantna dejstva za redni ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine so bila kdaj ter kako se zgodila prometna nesreča in ta so obstajala pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Prav tako se je pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi dolžnica lahko zavedala ali je dolžna plačati vtoževano terjatev ali ne.

V kazenskem postopku pridobljeno izvedensko mnenje ni novo dejstvo, temveč en od dokazov. Tudi kazenski in prekrškovni postopek, v katerih je bila dolžnica pravnomočno oproščena, ne predstavljata novih dejstev, temveč sodno presojo dolžničine kazenske krivde oziroma prekrškovne odgovornosti. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjevati, da ni dolžna plačati vtoževane terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog dolžnice z dne 15. 2. 2024 za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 13. 5. 2022 in 6. 2. 2023 (I. točka izreka). Zavrglo je ugovor dolžnice po izteku roka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je izvršitelj 26. 9. 2022 pustil opozorilo o izvršbi na dolžničinem naslovu. Štelo je, da jo je istega dne poklical po telefonu, saj je navedla, da jo je približno mesec ali dva prej, preden je prejela sklep o stroških z dne 15. 11. 2022, po telefonu kontaktiral izvršitelj. S sklepom o izvršbi se je seznanila 26. 9. 2022. Glede na to, da je dolžnica navedla, da je sklep z dne 15. 11. 2025 prejela verjetno v drugi polovici novembra ali v decembru 2022, je štelo, da se je v tistem obdobju seznanila s sklepom z dne 15. 11. 2022. Ker se je s sklepom o izvršbi seznanila že 26. 9. 2022, s sklepom o stroških z dne 15. 11. 2022 pa med drugo polovico novembra in decembrom 2022, je 15. 2. 2024 vložen predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepov prepozen, saj je bil vložen po preteku 30-dnevnega roka. Zatrjevanje, da ne obstoji temelj za terjatev, v okviru ugovora po izteku roka ni več dopustno. Dolžnica prereka temelj terjatve, kar pomeni, da negira obstoj obveznosti, ki je bila že pravnomočno ugotovljena s sklepom o izvršbi tako po temelju kot po višini terjatev in ji naložena v plačilo. Dolžnica bi morala navedbe, da ni kriva za povzročitev prometne nesreče, podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki ga ni vložila.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnica brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je za izvršilni postopek izvedela šele, ko je prejela sklep o rubežu. Pred tem ni prejela sklepa o izvršbi osebno in ni imela možnosti pravočasno reagirati. Po izdaji sklepa o izvršbi so se pojavila nova dejstva, ki dokazujejo, da ni odgovorna za škodo, zaradi katere jo upnik terja. V kazenskem in prekrškovnem postopku je bila pravnomočno oproščena, saj je bilo dokazano, da ni povzročila prometne nesreče. Že izvedensko mnenje sodnega izvedenca potrjuje, da za kršitev cestnoprometnih predpisov in za škodni dogodek ne more biti odgovorna. Ta dejstva so nastala po izdaji sklepa o izvršbi in pomenijo, da ne obstaja obveznost, na kateri temelji izvršba.

3.Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Dolžnica dejansko pritrjuje sodišču prve stopnje, da je za izvršilni postopek izvedela šele, ko je prejela obvestilo o rubežu, kajti v sklepu je ugotovilo, da se je seznanila s sklepom o izvršbi 26. 9. 2022, ko jo je poklical izvršitelj po telefonu in ji pustil opozorilo o izvršbi na njenem naslovu (10. točka obrazložitve sklepa). Prav tako v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je s sklepom o stroških z dne 15. 11. 2022 seznanila oziroma ga je prejela v drugi polovici novembra ali v decembru 2022 (10. točka obrazložitve sklepa). Ni sporno, da je predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti vložila 15. 2. 2024, kar je bilo več kot eno leto po seznanitvi s sklepoma. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog kot prepozen in se oprlo na tretji odstavek 42. člena ZIZ. Ta določa, da stranka lahko razveljavitev potrdila predlaga v tridesetih dneh, odkar se je seznanila z izdano sodno odločbo.

6.Glede odločitve o ugovoru po izteku roka dolžnica neutemeljeno ponavlja trditve iz ugovora po izteku roka. Relevantna dejstva za redni ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine so bila kdaj ter kako se zgodila prometna nesreča in ta so obstajala pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Prav tako se je pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi dolžnica lahko zavedala ali je dolžna plačati vtoževano terjatev ali ne. Ker ni ugovarjala sklepu o izvršbi, je s tem priznala dejstva, na katerih je temeljila verodostojna listina. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen, zato je dolžna plačati terjatev neodvisno od poteka kazenskega in prekrškovnega postopka. V kazenskem postopku pridobljeno izvedensko mnenje ni novo dejstvo, temveč en od dokazov. Tudi kazenski in prekrškovni postopek, v katerih je bila dolžnica pravnomočno oproščena, ne predstavljata novih dejstev, temveč sodno presojo dolžničine kazenske krivde oziroma prekrškovne odgovornosti. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjevati, da ni dolžna plačati vtoževane terjatve (12. točka obrazložitve sklepa). Pravilno je zavrglo ugovor po izteku roka kot nedopusten na podlagi tretjega odstavka 61. člena ZIZ.

7.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.