Jedro

Neupoštevanje subjektivne spremembe tožbe pomeni relativno kršitev postopkovnih pravil.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v novo sojenje.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo izdani plačilni nalog v celoti in zavrnilo tožbeni zahtevek. Istočasno je tožeči stranki naložilo povrnitev 11.400,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke (v 8 dneh).

Zoper takšno sodbo se je pritožila tožeča stranka. Izrečno se je pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno pa se je pritožila tudi zaradi relativne prekršitve postopkovnih pravil (iz 1. odstavka 354. čl. Zakona o pravdnem postopku). "Izpodbijana sodba je nezakonita in nepravilna (glej zadnji odstavek na prvi strani pritožbe), saj je tožeča stranka v vlogi z dne 15 oziroma pravilno 22.7.1992 (red. št. 5) točno označila pasivno legitimirano pravno osebo (glej 6. odstavek na drugi strani pritožbe)." Predlagala je ustrezno spremembo izpodbijane sodbe oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Pri tem je priglasila tudi pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov sodnega registra ljubljanskega Temeljnega sodišča izhaja, da je tožena stranka dne 7.2.1991 (torej med postopkom) nastala iz DO A. o.sub.o. Ljubljana in iz njene TOZD B. b.o. Ljubljana. Prav tako pa izhaja, da poslovna enota "Knjižara C." ni bila evidentirana v okviru DO A. Ljubljana, ampak v okviru njene TOZD B. Ljubljana. S sklepom z dne 1.4.1986, je bila namreč organizirana kot poslovna enota Beograd - Zemun ... Na ta način se pokaže, da je tožena stranka bila tako pravni naslednik pasivno nelegitimirane, a tožene DO A. Ljubljana kot tudi pasivno legitimirane, a netožene TOZD B. Ljubljana.

Tožeča stranka je mandatno tožbo z dne 1.1.1990 naperila zoper A. (Knjižaro C.) Ljubljana, v vlogi z dne 22.7.1992 pa je subjektivno spremenila tožbo (glej 1. odstavek 192. čl. ZPP). Namesto prvotnega toženca je tožila A., TOZD B. Ljubljana (oziroma njenega pravnega naslednika DP D. Ljubljana). Vendar pa prvostopno sodišče s tem v zvezi ni postopalo po 2. odst. 192.čl. ZPP, ampak je izpodbijano sodbo vseeno izdalo zoper toženo stranko kot pravnega naslednika DO A. Ljubljana (ne pa kot pravnega naslednika DO A. Ljubljana, TOZD B. Ljubljana).

Opisana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, saj bi se v primeru podane privolitve prvotnega in novega toženca postopka udeležil sicer pasivno legitimirani novi toženec. Zato je drugostopno sodišče na podlagi 1. odst. 369. čl. ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj prvostopno sodišče v zvezi s subjektivno spremembo tožbe pač postopa v skladu z 2. odst. 192. čl. ZPP (glej 2. odst. 375. čl. ZPP).

Podjetje, ki je nastalo s spojitvijo, je sicer solidarno odgovorno za obveznosti podjetij, ki so nehala obstajati (glej 2. odst. 187. a čl. Zakona o podjetjih: Ur.l. SFRJ št. 46/90 in 61/90), vendar pa le, če so slednja bila subjekti zatrjevane obveznosti (oziroma pasivno legitimirana).

Tožeča stranka je oseba s sedežem izven območja Republike Slovenije in ima zato še vedno pravico zahtevati plačilo v tuji valuti, saj je mandatna tožba bila vložena pred dnem 8.10.1991. Za predmetno razmerje se namreč ne uporablja 8. čl. Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 17/91-I). Vendar pa je tožeča stranka v vlogi z dne 22.7.1992 vseeno uveljavila zakonsko valutno klavzulo iz 8. čl. Zakona o uporabi denarne enote in je temu ustrezno spremenila tožbeni zahtevek. To naj prvostopno sodišče upošteva ob novem sojenju, saj se je izpodbijana sodba kljub temu še vedno glasila na dinarje (glej uvod sodbe prve stopnje).

Ker je višje sodišče razveljavilo odločbo nižjega sodišča in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, je razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka pred nižjim sodiščem. O teh stroških bo v ponovljenem postopku odločilo nižje, to je prvostopno sodišče. Ker je drugostopno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo, je na podlagi 3. odst. 166. čl. ZPP odločitev o pritožbenih stroških (tožeče stranke) pridržalo za končno odločbo.

Pritožbeno sodišče je v odločbi navedene zvezne predpise na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiške predpise.