11. 2. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. januarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 395/2002 z dne 11. 6. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 68/99 z dne 20. 3. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika (eden izmed njiju je ustavni pritožnik) zahtevala izstavitev listine, sposobne za vpis lastninske pravice na njuno ime, vsakega do 1/2, na delu parcele št. 5137/1 k. o. V., v izmeri približno 160 m2. Zoper prvostopenjsko sodbo sta tožnika vložila pritožbo. Višje sodišče je njuno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave). Meni, da sta izpodbijani sodbi nepravilni in brez razumne obrazložitve (tj. arbitrarni). Sodišču prve stopnje očita nezakonito postopanje, ker je odločilo zgolj na podlagi vpogleda v zemljiškoknjižni izpisek, ne da bi izvedlo druge predlagane dokaze. S tem naj bi bilo pritožniku onemogočeno obravnavanje pred sodiščem. Razlogi, ki jih navaja Višje sodišče v svoji sodbi, so po mnenju pritožnika povsem nerazumljivi. Višje sodišče naj bi prezrlo, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, namesto da bi ga zavrglo zaradi nepristojnosti. Pritožnik tudi nasprotuje stališču Višjega sodišča o nedoločnosti tožbenega zahtevka in se sklicuje na "nešteto podobnih tožb in zahtevkov, ki so bili obravnavani". Izrecno omenja in prilaga sodbo Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Kopru št. P 112/87 z dne 21. 4. 1988, kjer naj bi bil obravnavan identičen tožbeni zahtevek. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Predmet spora je priznanje (so)lastninske pravice na delu parcele, ki meri "približno 160 m2". Z ustrezno oblikovanim tožbenim zahtevkom ter z navedbo dejstev, ki bodo tak zahtevek tudi utemeljevala, lahko pritožnik še vedno doseže sodno varstvo zatrjevane (so)lastninske pravice. Glede na povedano ne gre za zadevo, ki bi za pritožnika imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj v obravnavani zadevi ni. Kolikor se pritožnik dotika ustavnopravno relevantnih vidikov (arbitrarnost odločitve, procesna jamstva v dokaznem postopku, odstop od ustaljene sodne prakse), pa je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger