Jedro

Storilcu prekrška je tudi v postopku nadomestitve plačila globe in stroškov z delom v splošno korist po 202. a členu ZP-1 treba omogočiti, da se seznani z vsem procesnim gradivom, ki vpliva na odločitev sodišča.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Kranju je s sklepom z dne 8. 8. 2017 ustavilo postopek nadomestitve plačila globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti in odločilo, da se globa v znesku 1.260,00 EUR, izrečena storilcu prekrška M. N., prisilno izterja. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 5. 10. 2017 pritožbo storilčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. Zoper pravnomočni sklep je vrhovni državni tožilec Boris Ostruh vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri predlaga, naj Vrhovno sodišče zaradi kršitev 22. in 29. člena Ustave RS (v nadaljevanju Ustava), prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) ter zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s 139. členom ZP-1, izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi zahteve navaja, da sodišče v predmetnem postopku storilca ni seznanilo z zdravniškim spričevalom, na katerega je oprlo svojo odločitev o ustavitvi postopka, in mu ni dalo možnosti, da se do te listine opredeli, s čimer je kršilo njegovo pravico do izjave iz 22. člena Ustave. Meni, da morajo biti temeljna procesna jamstva storilcu zagotovljena tudi v postopku po 202. c členu ZP-1, saj je nadomestitev globe z delom v splošno korist ob izpolnjevanju zakonskih pogojev storilčeva pravica. Vložnik dalje meni, da je podana tudi kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker so razlogi sklepa, ki se opirajo na zdravniško spričevalo, nerazumljivi in v nasprotju z njegovim izrekom, saj iz obrazložitve ni mogoče razbrati, kakšno storilčevo zdravstveno nesposobnost je sodišče v tem postopku pravzaprav ugotovilo.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu in njegovi zagovornici odvetnici dr. M. H. ki se v odgovoru z dne 3. 4. 2018 v celoti pridružuje navedbam vrhovnega državnega tožilca iz zahteve za varstvo zakonitosti.

B.

4. V obravnavanem postopku je Okrajno sodišče v Kranju s sklepom z dne 9. 3. 2017 najprej ugodilo predlogu storilca prekrška M. N., da se izrečena globa v višini 1.260,00 EUR nadomesti z opravo nalog v korist Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, nato pa je z izpodbijanim sklepom z dne 8. 8. 2017 postopek nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist po 202. c členu ZP-1 ustavilo, ker je ugotovilo, da storilec, ki je invalid I. kategorije, ni uspešno opravil zdravniškega pregleda, na katerega je bil pred začetkom opravljanja del napoten s strani izvajalske organizacije. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je center za socialno delo z dopisom z dne 4. 8. 2017 sodišče obvestil, da storilec zdravniškega pregleda ni uspešno opravil, saj je zdravnik medicine dela na podlagi pregleda in pogovora s storilcem prekrška podal oceno, da storilec trajno ni zmožen opravljati dela. Iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa ne izhaja, da bi sodišče storilca pred odločitvijo o ustavitvi postopka seznanilo z dopisom centra za socialno delo in zdravniškim spričevalom.

5. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo storilčeve zagovornice, v kateri je med drugim trdila, da je bilo v postopku kršeno načelo kontradiktornosti oziroma pravica do izjave, ker sodišče storilca ni seznanilo z zdravniškim spričevalom, zavrnilo z obrazložitvijo, da gre v predmetnem postopku zgolj za postopek, ki se nanaša na izvršitev pravnomočno izrečene globe, zato ni potrebno, da bi sodišče storilcu posredovalo vso razpoložljivo dokumentacijo, ki jo je pridobilo zaradi ugotavljanja storilčeve zmožnosti za opravo del in nalog v splošno korist. 6. Ključno vprašanje, ki ga odpira predmetna zahteva za varstvo zakonitosti, in ki ga Vrhovno sodišče ocenjuje kot pomembno pravno vprašanje v smislu tretjega odstavka 169. člena v zvezi s 171. členom ZP-1 in prvim odstavkom 420. člena ZKP, je, ali je treba storilcu prekrška tudi v postopku nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist po 202. c členu ZP-1 omogočiti, da se izjavi o vsem procesnem gradivu, pridobljenem v fazi odločanja, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča. 7. Ustava v 22. členu vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Bistvena vsebina pravice iz 22. člena Ustave je v tem, da posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici, ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici.1 Iz tega ustavnoprocesnega jamstva med drugim izhaja pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjave, na podlagi katere morata biti vsaki stranki zagotovljeni možnost sodelovanja v sodnem postopku in možnost obrambe pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivala na njene pravice ali na njen pravni položaj. Pravica do izjave, ki temelji na spoštovanju človekove osebnosti in dostojanstva (34. člen Ustave), stranki zagotavlja, da jo bo sodišče obravnavalo kot aktivnega udeleženca postopka in ji omogočilo učinkovito obrambo pravic ter ji s tem dalo možnost, da aktivno vpliva na odločitev v zadevi, ki posega v njene pravice in interese.2

8. Postopek odločanja o nadomestitvi plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist je urejen v 202. c členu ZP-1. Določbe 202. c člena ZP-1 so glede vsebine postopka relativno skope in sodišču posebnih obveznosti glede pridobivanja procesnega gradiva in njegovega vročanja storilcu prekrška ne nalagajo. V tretjem odstavku tega člena zakon sicer omogoča opravo naroka za zaslišanje storilca, vendar le v zvezi z ugotavljanjem okoliščin iz drugega odstavka 19. a člena ZP-1, torej okoliščin, vezanih na premoženjsko stanje storilca. Navedeno pa ne more pomeniti, da sodišče ni dolžno zagotoviti kontradiktornega postopka tudi v primeru ugotavljanja drugih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o utemeljenosti predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Določbe 202. c člena ZP-1 je namreč treba razlagati tudi v luči temeljnih pravnih jamstev poštenega postopka. Tudi v postopku nadomestitve globe z delom v splošno korist se odloča o pravnem položaju posameznika. Nadomestitev izrečene globe z delom v splošno korist je ob izpolnjevanju pogojev iz 19. a člena ZP-1 storilčeva pravica, odločitev v tem postopku pa nedvomno vpliva na njegov pravni položaj. Zato morajo biti storilcu tudi v tem postopku, ne glede na njegovo nemeritorno naravo, zagotovljena ustrezna pravna jamstva.3 Med omenjena jamstva spada tudi pravica do enakega varstva pravic oziroma pravica do izjave iz 22. člena Ustave. Storilec prekrška mora zato tudi v tem postopku imeti ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vidikov zadeve in tako skuša vplivati na odločitev sodišča. To pa je mogoče le, če mu sodišče zagotovi možnost, da se pred odločitvijo seznani z vsem pridobljenim procesnim gradivom, ki lahko vpliva na odločitev o nadomestitvi plačila globe z delom v splošno korist ali na morebitno ustavitev postopka.

9. Glede na pojasnjeno je odgovor na vprašanje, ali je bilo prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru storilca dolžno seznaniti z zdravniškim spričevalom, ki ga je izdala ambulanta za medicino dela J. D., dr. med., in na podlagi katerega je sprejelo odločitev o ustavitvi postopka, pritrdilen. Nobenega dvoma ni, da je svojo odločitev o ustavitvi postopka nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist po tem, ko je storilčevemu predlogu najprej ugodilo, sodišče oprlo prav na navedeno zdravniško spričevalo. Pri tem pa ne iz obrazložitve pravnomočnega sklepa ne iz podatkov predmetnega spisa ne izhaja, da bi pred odločitvijo spričevalo vročilo storilcu in mu s tem dalo možnost, da se o njem izjavi. S takšno opustitvijo je sodišče kršilo njegovo pravico do izjave, saj mu je odvzelo možnost, da se do zanj neugodnega spričevala opredeli in izpodbija njegovo vsebino ter na ta način poskuša aktivno vplivati na ohranitev pravnega položaja, kakršnega je imel po izdaji odločbe o nadomestitvi plačila globe z delom v splošno korist in pred ustavitvijo postopka.

10. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru s tem, ko ga ni seznanilo z zdravniškim spričevalom, na katerega je oprlo svojo odločitev o ustavitvi postopka, storilcu odvzelo učinkovito možnost sodelovanja v postopku. S tem je zagrešilo kršitev pravice do izjave iz 22. člena Ustave v zvezi z drugim odstavkom 155. člena in 202. c člena ZP-1. Ugotovljena kršitev terja razveljavitev izpodbijanih sklepov. Vrhovno sodišče se zato ni opredeljevalo do navedb, s katerimi vložnik uveljavlja procesno kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, pri čemer pa tudi sicer zahteva za varstvo zakonitosti v tem delu, glede na to, da je predmet izpodbijanja odločba, ki je ob analogni uporabi prvega odstavka 420. člena ZKP (v zvezi s 171. členom ZP-1) primerljiva t. i. drugi odločbi v kazenskem postopku, ne odpira pomembnega pravnega vprašanja v smislu tretjega odstavka 169. člena ZP-1.4 C.

11. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca ugodilo, izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče odpraviti ugotovljeno kršitev in storilca seznaniti z zdravniškim spričevalom ter mu omogočiti, da se do njegove vsebine opredeli oziroma zavzame svoje stališče. 1 Tako na primer odločba Ustavnega sodišča Up-319/10-14, U-I-63/10-7 z dne 20. 1. 2011. 2 Gl. na primer odločbo Vrhovnega sodišča IV Ips 60/2016 z dne 21. 2. 2017. 3 Prim. z odločbo Vrhovnega sodišča I Ips 62553/2011 z dne 21. 12. 2017. 4 Prim. z odločbo Vrhovnega sodišča IV Ips 30/2017 z dne 18. 4. 2017.