Jedro

Pooblaščenec mora predložiti pisno pooblastilo za zastopanje že pri prvem pravdnem dejanju. Tožbo, ki jo je vložila oseba brez pooblastila, je potrebno šteti kot nepopolno vlogo. V ponovljenem postopku bo zato sodišče prve stopnje moralo v skladu z členom 109/2 ZPP od stranke zahtevati predložitev pooblastila in jo opozoriti na posledice, če v roku, ki ga bo določilo, pooblastilo ne bo vloženo. Izpodbijano sodbo je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, zaradi absolutne bistvene kršitve po členu 354/2-10 ZPP.

Izrek

Ob pritožbi se izpodbijana sodba razveljavi po uradni dolžnosti in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Rešitev pritožbe se napotuje na gornji izrek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo drugostopno odločbo toženca z dne 19.10.1993, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper prvostopno odločbo opr. št. 14514.776 z dne 19.6.1991 o novi odmeri starostne pokojnine od 1.5.1990 dalje kar pomeni, da je glede na izrek sodbe ohranilo v veljavi navedeno prvostopno odločbo. Hkrati pa je tožeči stranki priznalo pravico do nove odmere invalidske pokojnine že od 1.7.1984 dalje in invalidsko pokojnino v mesečnih zneskih na novo odmerilo vključno do 1.11.1994. Toženi stranki je naložilo v plačilo razliko med pokojnino, izplačevano po odločbi z dne 1.7.1984 ter pokojnino, odmerjeno s sodno odločbo, in zakonitih zamudnih obresti od 1.4.1991 dalje, obračunanih od razlike med pokojnino, izplačevano po odločbi od 1.7.1984 in pokojnino odmerjeno s sodno odločbo. Izreklo je, da trpi stroške postopka vsaka stranka sama.

Zoper navedeno sodbo se v zakonitem roku pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je tožeča stranka šele 26.10.1990 vložila zahtevo za novo odmero pokojnine z upoštevanjem naknadno odmerjenega nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustrezem delu, zaradi česar je v skladu s 187. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja upravičena do višjega zneska novo odmerjene pokojnine le od 1.5.1990 dalje, to je od dneva vložitve zahtevka za novo odmero in še za 6 mesecev za nazaj. Ker v danem primeru ni nobene pravne podlage za novo odmero pokojnine od 1.7.1984 in torej od dneva upokojitve, predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo kot nezakonito odpravi.

Po določbi 365. člena Zakona o pravdnem postopku, sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa vselej po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) iz 2. odstavka 354. člena zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob upoštevanju 369. člena ZPP je bilo tako potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je prvostopno sodišče zagrešilo več absolutnih bistvenih kršitev postopka. Podana je kršitev po 13. tč. 2. odst. 354. čl., ker ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek sodbe, v kolikor se nanaša na novo odmero invalidske pokojnine, nasprotuje razlogom sodbe in je v nasprotju z listinami v upravnem in sodnem spisu, po katerih je toženec v predhodnem upravnem postopku odločal o novi omderi strostne ne pa invalidske pokojnine.

Nadalje je podana absolutna bistvena kršitev po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP. Pravdna dejanja za tožečo stranko opravlja P.M., za kar ni predložil pisnega pooblastila za zastopanje. Po 1. odstavku 98. člena ZPP pa mora pooblaščenec predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju in torej že ob vložitvi tožbe. Kot je razvidno iz predloga za sodno varstvo (sedaj tožbe) se P.M. sklicuje na pooblastilo, ki naj bi bilo v upravnem spisu tožene stranke. V navedenem spisu je pisno pooblastilo brez datuma, s katerim je A. B. pooblastil P. M. za zastopanje "v zadevi nadomestila osebnega dohodka zaradi invalidnosti", ki pa ga ni mogoče uporabiti še za pravdna dejanja pred sodiščem v zvezi z sporom o novi odmeri pokojnine.

Oseba, ki ni odvetnik, sme sicer na podlagi pravdnega pooblastila opravljati vsa procesna dejanja razen tistih, določenih v 96. členu ZPP, za katera mora vselej imeti še posebna dovoljenja stranke. Obseg pooblastilnega razmerja torej določi stranka v pisni obliki, sodišče pa mora pooblastilno razmerje ugotoviti po uradni dolžnosti. Če vloži tožbo ali kakšno drugo vlogo pooblaščenec brez pooblastila, se takšna vloga obravnava kot nepopolna vloga po 109. členu ZPP.

V ponovljenem postopku bo zato prvostopno sodišče moralo postopati po 2. odstavku 109. člena zakona o pravdnem postopku. Ker tožba, vložena 10.1.1994, ne vsebuje vsega, da bi se sploh lahko obravnavala, jo bo poslalo tožniku v dopolnitev zaradi predložitve pisnega pooblastila za zastopanje v tem sodnem socialnem sporu. Od stranke bo zahtevalo, da natančneje določi pravice pooblaščenca oz. pooblastilno razmerje ter ji pri tem določilo rok, do katerega mora dopolnjeno vlogo vrniti sodišču in opozorilo na posledice, določene v 4. odstavku 109. člena ZPP, če vloga ne bo vrnjena v roku, ali bo vrnjena brez dopolnitve, torej brez pooblastila. Šele, ko bo sodišče prve stopnje odpravilo navedeno pomanjkljivost, bo lahko o tožbenem zahtevku potem, ko bo tudi razjasnilo, v čem je sploh bistvo spora in o novi odmeri katere vrste pokojnine lahko odloča, ob pravilni uporabi materianega prava znova meritorno razsojalo ali bo moralo iz procesnih razlogov tožbo zavreči, v kolikor v roku, ki ga bo določilo, ne bo prejelo pisnega pooblastila za zastopanje.