Jedro

Če investitor gradi ali drugače posega v prostor brez predpisanega dovoljenja, pa bi ga moral za tak poseg imeti, je podana podlaga za ukrepanje urbanističnega inšpektorja po 73. členu ZUN.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1436/99-14 z dne 10.10.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 59/70 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 18.8.1999, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota L., Izpostava D. z dne 3.2.1999. S to odločbo je urbanistični inšpektor tožeči stranki kot investitorju na podlagi določbe 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) v zvezi s 50. členom ZUN naložil, da mora v tridesetih dneh po prejemu odločbe odstraniti tribuno za gledalce na zemljišču parc. št. 423/1 k.o. D. in vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke ter se pri tem, sklicujoč se na 2. odstavek 67. člena ZUS, oprlo na razloge, ki jih je v svoji odločbi navedla že tožena stranka. Menilo je, da tožbena ugovora glede zmotne uporabe 1. odstavka 73. člena ZUN (Uradni list RS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 41/93 in 44/97) in glede stvarne pristojnosti inšpektorja nista utemeljena. Določba 1. odstavka 73. člena ZUN ne dopušča, da bi inšpektor ob ugotovitvi nedovoljene gradnje izrekel ukrep pridobitve dovoljenja, temveč lahko izreče le ukrep rušenja objekta, zgrajenega brez dovoljenja.

Pojasnilo je tudi, da določba 2. odstavka 73. člena ZUN ne ureja situacije, kot je obravnavana. Pojasnilo je tudi, da ni mogoče slediti tožniku, da bi bilo treba v tem primeru uporabiti določbo 75. člena ZUN. Kot neutemeljen je zavrnilo tudi ugovor glede stvarne pristojnosti urbanističnega inšpektorja. Ta je opravljal kontrolo po ZUN kot v tem predpisu pristojen organ in ko je ugotovil, da se obravnavani objekt gradi brez dovoljenj, predpisanih z ZUN, je pravilno odredil ukrepe po ZUN. Pri tem ni pomembno, ali je tožnik začel postopek za pridobitev predpisanih dovoljenj, in sicer enotnega gradbenega dovoljenja po Zakonu o graditvi objektov (ZGO), saj to na inšpekcijske postopke po ZUN ne vpliva. Postopki pridobivanja dovoljenj so namreč ločeni od inšpekcijskih postopkov.

Tožeča stranka se pritožuje zaradi kršitev materialnega zakona in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo prvostopnega sodišča odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. Ne strinja se z razlago materialnega zakona. Strinja se sicer, da so inšpekcijski in upravni postopki ločeni, vendar to še ne pomeni, da je mogoče v teh postopkih napačno uporabiti materialno pravo. Meni, da je določba 2. odstavka 73. člena namenjena tudi legalizaciji na črno zgrajenih objektov. Če bo odločitev v njeno škodo, bo vložila ustavno pritožbo. Še naprej prereka tudi stvarno pristojnost organa, ki je vodil inšpekcijski postopek.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče v obravnavanem primeru odločilo pravilno in zakonito, za svojo odločitev pa je navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.

Tudi pritožbeno sodišče meni, da je bil v obravnavanem primeru pristojen za izrek ukrepa urbanistični inšpektor. Po 71. členu ZUN namreč nadzorstvo nad izvajanjem določb ZUN in drugih predpisov s področja urejanja prostora ter predpisov, izdanih na njihovi podlagi, izvajajo urbanistični inšpektorji. Ker obravnavani objekt ob izdaji prvostopne odločbe ni imel lokacijskega dovoljenja, bi ga pa po določbah 50. člena ZUN moral imeti (prav tako ni imel enotnega dovoljenja za gradnjo), je bil urbanistični inšpektor pristojen pregledati dokumentacijo v zvezi s tem objektom in ob ugotovitvi, da takšne dokumentacije, kakršno zahteva ZUN, ni, izreči navedeni ukrep. Kot je pravilno navedlo že prvostopno sodišče na inšpekcijski postopek upravni postopki pridobivanja dovoljenj ne vplivajo. Na pristojnost inšpektorja ne vpliva dejstvo, da je tožeča stranka naknadno zaprosila za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo. Za enotno gradbeno dovoljenje se po določbi 33.a člena ZGO uporabljajo tako določbe predpisov glede lokacijskega dovoljenja, kot tudi glede gradbenega dovoljenja. Glede na to pritožbeno sodišče enako kot prvostopno sodišče in oba upravna organa meni, da je za izrekanje ukrepov po 1. odstavku 73. člena ZUN za objekte, ki nimajo lokacijskega dovoljenja, pristojen urbanistični inšpektor. Zato pritožbene ugovore v zvezi s tem zavrača kot neutemeljene.

Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo in razložilo tudi določbe 73. in 75. člena ZUN. Po 1. odstavku 73. člena ZUN urbanistični inšpektor potem, ko ugotovi, da poseg v prostor nima z ZUN predpisanega dovoljenja, odredi odstranitev takega objekta oziroma njegovega dela ter vzpostavitev v prejšnje stanje ali drugačno sanacijo posega v prostor. Po 2. odstavku 73. člena ZUN pa urbanistični inšpektor za sanacijo stanja po nedovoljeni gradnji odredi tudi pridobitev dovoljenja za sanacijo stanja, če je sanacija možna le v taki obliki, da je zanjo potrebno dovoljenje, predpisano z ZUN. Ni torej možno, da bi urbanistični inšpektor v primeru ugotovitve gradnje brez predpisanega dovoljenja na podlagi 2. odstavka 73. člena ZUN odredil investitorju pridobitev ustreznega dovoljenja. Urbanistični inšpektor pa lahko odredi pridobitev dovoljenja le v primerih iz 75. člena ZUN, to pa je, kadar investitor sicer ima predpisano dovoljenje, vendar gradi v nasprotju z njim. V obravnavanem primeru pa ne gre za takšno dejansko stanje, temveč gre za gradnjo brez predpisanega dovoljenja. Zato uporaba ukrepov po 75. členu v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Neutemeljene so torej tudi pritožbene navedbe o zmotni uporabi materialnega prava.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča.