Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zatrjevanja, ki jih izpostavlja pritožba, sodijo v krog izpodbijanja ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je v tovrstnih postopkih nedopusten pritožbeni razlog.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 147325/2014 z dne 3. 11. 2014 v 1. in 3. točki izreka (I. točka izreka). Tožencu je naložilo plačilo tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 173,20 EUR (II. točka izreka).
2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki v laični pritožbi pritožbenih razlogov niti ne specificira. Izpostavlja, da priča nima znanj o izdajnici ali prevzemnici ter da slednja ne obstaja. Poudarja, da ni niti naročnik niti plačnik. Tožnik je izdal račun konec leta 2012 za blago, ki ga je dobavil v letu 2011, kar ni normalno. Po zakonu bi moral izdati dobavnico ob prevzemu, račun pa v osmih dneh.
3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki se nanjo ni odzval. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.
6. Zatrjevanja, ki jih izpostavlja pritožba, sodijo v krog izpodbijanja ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je v tovrstnih postopkih nedopusten pritožbeni razlog, zato ga pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
7. Prvo sodišče je na podlagi logične in prepričljive dokazne ocene, napravljene v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP, sprejelo argumentirano odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Takšna utemeljitev prepričljivo izhaja iz predloženih dokazov in izpovedbe priče, pri tem pa je bistvenega pomena tudi dejstvo, da so bile trditve toženca pavšalne in nekonkretizirane ter neizkazane. Toženec je imel možnost svoje trditve, kot pravilno razloguje prvo sodišče, dokazovati z lastno izpovedbo na naroku, vendar se slednjega neupravičeno ni udeležil. 8. Glede na obrazloženo je odločitev prvega sodišča materialnopravno pravilna. V postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).