Up-220/98

7. 5. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 7. maja 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 668/96 z dne 8. 4. 1009 in sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 614/96 z dne 11. 6. 1996 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 200/95 z dne 21. 3. 1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnica kot toženka v pravdi za prenehanje zakupnega razmerja ni dosegla, da bi sodišče postopek prekinilo do poteka postopka z zahtevo za vrnitev nepremičnine po Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. ZDen)

2.Ta argument kot edini ponavlja v utemeljitev ustavne pritožbe, ko predlaga, naj Ustavno sodišče sodbi pritožbenega in revizijskega sodišča razveljavi, zadevo pa vrne v prvostopensko sojenje.

3.Pritožnica navaja, da je z upravičencem iz postopka za denacionalizacijo že dogovorjena, da bo nepremičnino, v kateri je imela v zakupu poslovne prostore, od njega kupila. Zato, zatrjuje pritožnica, je bil njen predlog sodiščem za prekinitev pravdnega postopka utemeljen, a sodišča mu niso prisluhnila.

4.Ustavno pritožbo lahko vloži, kdor meni in zatrjuje, da je bila s sodbo kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS).

5.Ustavna pritožnica ne pove, katera človekova pravica naj bi bila po njenem kršena v obravnavanem primeru. Očitno pa o taki kršitvi tudi ni mogoče govoriti. Kako je s pravno težo njenega predloga za prekinitev pravdnega postopka, so presodila in obrazložila že vsa tri sodišča, ustavna pritožba se nanj niti ne sklicuje; navedbe v ustavni pritožbi je mogoče razumeti bolj kot zatrjevanje, da bi bilo življenjsko vendarle primerno oziroma smiselno, ko bi bila sodišča postopek prekinila. Presoja o tem seveda ni stvar Ustavnega sodišča. To sodišče le ugotavlja, da pritožnici s tem, ko pravda ni bila prekinjena, očitno ni bila kršena nobena od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

6.Zaradi obrazloženega ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude in člana Franc Testen ter dr. Dragica Wedam-Lukić.

P r e d s e d n i k : dr. Lojze Ude