Jedro

Zaradi načela formalnosti (124. čl. ZZK-1) je s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba) mogoče uveljavljati zgolj formalnopravne razloge neveljavnosti vpisa. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. čl. ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjigi (245. čl. ZZK-1).

Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine – če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. čl. SPZ).

Izrek

Pritožba se zavrne, izpodbijani sklep se potrdi in se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep Dn. št. 32674/2006 z dne 3. 7. 2007, s katerim je zemljiškoknjižna referentka istega sodišča na podlagi prodajne pogodbe z dne 11. 12. 2006 dovolila vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 61/5 in 61/7, k. o. X, v korist predlagateljev (vsakega do ene polovice).

(2) Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec (zemljiškoknjižni lastnik). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi, sklep z dne 3. 7. 2007 pa spremeni in predlog za vknjižbo zavrne ter hkrati dovoli izbris vpisov, izvedenih na podlagi izpodbijanega sklepa, sicer pa naj oba sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov ne priglaša. Opozarja, da je zemljiškoknjižno sodišče že pred izdajo sklepa o vknjižbi obvestil, da prodajne pogodbe z dne 11. 12. 2006 ni podpisal on, pač pa neznana oseba, ki se je s ponarejenim potnim listom izdajala za pritožnika in je njegov podpis ponaredila. Iz listin, ki jih je posredoval sodišču, jasno izhaja, da je podpis na omenjeni pogodbi ponarejen. Zato meni, da je celotna prodajna pogodba (vključno z zemljiškoknjižnim dovolilom, ki ga vsebuje) nična in sodišče na tej podlagi ne bi smelo dovoliti sporne vknjižbe (določbe 29., 148., 149., 150. in 151. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/2003, s spremembami; od tu ZZK-1 ter 92. čl. Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami; od tu OZ). Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo, da mora pri odločanju o vpisu lastninske pravice presojati tudi popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (4. odst. 149. čl. ZZK-1), nato pa povsem nasprotno in napačno zaključilo, da navedb o ponarejenem podpisu ni upoštevalo. Po pritožnikovem prepričanju bi moralo sodišče predlagani vpis zavrniti oziroma postopek vsaj prekiniti do pravnomočne odločitve o ničnosti zadevne pogodbe (predhodno vprašanje), ki je predmet pravde pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. I P 119/2007. (3) Predlagatelja na pritožbo nista odgovorila.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (načelo formalnosti, 124. čl. ZZK-1). Posledično je s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba) mogoče uveljavljati zgolj formalnopravne razloge neveljavnosti vpisa. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. čl. ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjigi (245. čl. ZZK-1).

(6) Ponarejenost podpisa na pogodbi, ki vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ni ničnostni razlog, ki bi ga zemljiškoknjižno sodišče smelo upoštevati. Če se zahteva vpis izvedene pridobitve pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, presoja sodišče le njegovo popolnost in ničnost (4. odst. 149. čl. ZZK-1). Preizkus ničnosti intabulacijske klavzule pritožnik zmotno enači s (širšim) preizkusom ničnosti zavezovalnega posla, ki ga opravi sodišče v pravdnem postopku (92. čl. OZ). Pritožbeno tolmačenje je nedopustno, saj vsaj pri pravno poslovnih pridobitvah pravic povsem izničuje načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka. Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine – torej, če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. čl. Stvarnopravnega zakonika, Ur. l. RS, št. 87/2002). Opravljena vknjižba tako ni odvisna od utemeljenosti zatrjevane poneverbe podpisa na kupoprodajni pogodbi, zato tudi ni potrebno čakati na pravnomočen izid pravde, v kateri pritožnik tak materialnopravni razlog neveljavnosti vknjižbe uveljavlja (13. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP). Pogojev za prekinitev postopka torej ni, pritožnik pa ima na voljo zaznambo izbrisne tožbe.

(7) Ob odsotnosti drugih pritožbenih razlogov je pritožbeno sodišče opravilo še uradni preizkus, ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje materialno pravo uporabilo pravilno, zagrešilo pa tudi ni kakšne od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi z določbama 2. odst. 120. čl. ZZK-1 ter 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/1986, s spremembami; od tu ZNP). Ker torej v pritožbi uveljavljani niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče pritožbo zavrnilo, potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).