Jedro

Ker trditev o redni rabi nepremičnin delno, kot je obrazloženo, predlagatelj ni izkazal, delno pa so bile te trditve o izrednem in nujnem vzdrževanju nepremičnin, kar pa ne predstavlja redne rabe nepremičnin (sodišču prve stopnje pa ni bilo potrebno izvajati materialnoprocesnega vodstva, saj sta na pomanjkljivo trditveno podlago v zvezi z redno rabo nepremičnin opozorila v svojih vlogah tako prvi kot tretji nasprotni udeleženec), je že iz navedenih razlogov zavrnitev predloga za dovolitev nujne poti pravilna. Nepomembno je ali ima predlagatelj v okviru obstoječih dostopov možnost opravljati vsa redna in vzdrževalna dela, za kar bi naj potreboval (zaradi posebnega prometnega režima) le dovoljenje Občine ... .

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa pa mora prvemu nasprotnemu udeležencu povrniti 483,12 EUR, tretjemu nasprotnemu udeležencu pa 485,32 EUR stroškov tega pritožbenega postopka in pritožbenega postopka pred Vrhovnim sodiščem RS, v primeru zamude s plačilom pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku določenega roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 17. 5. 2018 je sodišče prve stopnje v točki I izreka zavrnilo predlog za ustanovitev nujne poti, ki glasi: ″1) za potrebe nepremičnin parc. št. ..., št. stavbe 408 in parc. št. ..., št. stavbe 408 (ID ...), obe k.o. ... - ..., zlasti pa parc. št. ... (ID ...) in parc. št. ... (ID 413361), obe k.o. ... ..., ki so v lasti predlagatelja do 1/1, se ustanovi nujna pot za peš hojo in vožnjo z vsemi vozili v širini 3,5 m, ki poteka od javne poti parcele št. ... (ID ...) k.o. ... - ..., ki je v lasti 2. nasprotnega udeleženca občine ... preko nepremičnine parc. št. ... (ID ...), parc. št. ... (ID...), parc. št.... (ID ...) parc. št. ... (ID ...), parc. št. ... (ID ...) in parc. št. ... (ID ...) vse k.o. ... - ..., ki so v lasti nasprotnega udeleženca S. d.o.o., ... in sicer do celote 1/1, kot je to razvidno iz priložene skice sodnega izvedenca M. M. z dne 27. 4. 2017, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je označena z vijoličnim rastrom″. In podredni zahtevek, ki se glasi: ″2) za potrebe nepremičnin parc. št. ..., št. stavbe 408 in parc. št. ..., št. stavbe 408 (ID ...), obe k.o. ... - ..., zlasti pa parc. št. ... (ID ...) in parc. št. ... (ID ...), obe k.o. ... ..., ki so v lasti predlagatelja do 1/1, se ustanovi nujna pot za peš hojo in vožnjo z vsemi vozili v širini 3,5 m poteka od javne poti parcele št. ... (ID ...) k.o. ... - ..., ki je v lasti 2. nasprotnega udeleženca občine ... preko nepremičnine parc. št. ... (ID ...), ki je tudi v lasti 2. nasprotnega udeleženca občine ..., ter parc. št. ... (ID ...) v lasti 3. nasprotnega udeleženca S. d.o.o., ... in preko nepremičnine parc. št. ... (ID ...) v lasti prvega nasprotnega udeleženca S. d.o.o., ..., kot je to razvidno iz priložene skice dejanskega stanja in možnih variant nujne poti oziroma kot izhaja skice sodnega izvedenca M. M. z dne 27. 4. 2017, ki je sestavni del tega sklepa in je označena z zelenim rastrom.″ V II. točki izreka sklepa je odločilo, da je predlagatelj dolžan povrniti stroške tega nepravdnega postopka prvemu nasprotnemu udeležencu v višini 1.688,02 EUR in tretjemu nasprotnemu udeležencu v višini 1.152,80 EUR, oboje v roku 15 dni, od datuma pravnomočnosti sklepa sicer pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datuma zapadlosti dalje do plačila, pod izvršbo.

2. Z dopolnilnim sklepom z dne 8. 1. 2019 je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi predlog za dovolitev nujne poti za parcelo ... k.o. ... ...

3. Predlagatelj se je zoper oba sklepa pritožil. 4. Sklep z dne 17. 5. 2018 izpodbija v celoti zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče v izreku izpodbijanega sklepa ni upoštevalo zadnje modifikacije predloga z dne 13. 2. 2018 in se ni izjasnilo, da se modifikacija ne dopusti. Sploh pa ni odločilo o predlogu za ustanovitev nujne poti v korist parcele z ID znakom ... ... k.o. ... (vse parcele so v k.o. ..., zato so v nadaljevanju obrazložitve navedene zgolj številke parcel), zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišču očita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kljub temu glede vsebinske odločitve navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da ima predlagatelj za predlagane nepremičnine potno zvezo z javnim cestnim omrežjem. Napačno je ugotovilo, da lahko do nepremičnin, za katere je predlagal ustanovitev nujne poti, dostopa skozi hotel (Grand hotel ...). Takšna ugotovitev je v nasprotju z ugotovitvijo izvedenca A., da dostop skozi hotel ni mogoč in da zgradba hotela pomeni oviro za dostavljanje večjih in težjih predmetov s cestne na dvoriščno stran ob ... parku. Predlagatelj trdi, da zaradi velike višine in širine hotela dostop do njegovega Z in SZ dela ter do parcel št. ..., ... in ... ni mogoč okoli ali preko hotela. Del nepremičnin predlagatelja, ki leži ob ... parku, je s hotelom popolnoma ločen od javne poti in dostop do njih drugače kot po alternativno predlaganih trasah nujne poti ni mogoč. Navaja, da do SZ in Z dela nepremičnin brez vsakokratnega dovoljenja Občine ... (v nadaljevanju: Občina) in dovoljenja nasprotnih udeležencev za posamezni dostop sploh ne more dostopati. Poudarja, da je izvedenec gradbene stroke ugotovil, da predlagatelj zaradi opravljanja vzdrževalnih del potrebuje dostop po eni od predlaganih nujnih poti, in sodišču očita, da je napačno ugotovilo, da ima predlagatelj v okviru obstoječih dostopov možnost opravljati vsa redna in vzdrževalna dela, za kar bi naj (zaradi posebnega prometnega režima) potreboval le dovoljenje Občine. Sodišče je napačno ugotovilo, da ima dostop do SZ in Z dela svojih nepremičnin preko predlaganih nujnih poti, saj dostopi (predlagane nujne poti) v naravi sicer obstajajo, a predlagatelj nima nobene pravice do njihove uporabe. Sodišče ni upoštevalo, da bi ravno določitev nujne poti predlagatelju dala pravico uporabljati nepremičnin nasprotnih udeležencev, preko katerih je predlagal ustanovitev nujne poti; način uporabe pa bi kvečjemu moral biti skladen s posebnim prometnim režimom. Sodišče tudi ni upoštevalo, da prvi nasprotni udeleženec predlagatelju že sedaj ne dopušča uporabe predlagane nujne poti pod točko 1, čeprav je predlagatelj v preteklosti to pot lahko uporabljal za dostop do svojih nepremičnin. Prav tako je napačna ugotovitev sodišča, da predlagatelj svojih navedb, da mu druga nasprotna udeleženka dvakrat ni izdala dovoljenja za dostop, ni dokazal niti ne izkazal, saj je to potrdil M. K., predvsem pa tem trditvam ni nasprotoval nobeden izmed nasprotnih udeležencev, zato jih predlagatelju niti ni bilo potrebno dokazovati. Soglasje za vsak posamezni dostop, ki bi ga dala Občina, ne zadostuje kriteriju potrebne zveze z javno cesto. Navaja, da sodišče pri tem ni upoštevalo, da Občina dovoljenja za dostop ni zavezana dati in se lahko prosto in samostojno odloča, ali bo soglasje dala ali ne, in da tudi ni lastnica vseh zemljišč po predlaganih trasah, ampak so lastniki tudi prvi in tretji nasprotni udeleženec, ki imata pravico predlagatelju prepovedati uporabo njunih zemljišč, četudi bo Občina predlagatelju dovolila posamezni dostop. Torej zgolj dovoljenje Občine predlagatelju ne omogoča in ne daje pravice uporabe predlaganih nujnih poti. Predlagatelj tako potrebuje nujno pot, ki bi mu dajala pravico uporabe ene izmed predlaganih tras nujne poti. Sodišču tako predlagatelj očita, da je napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da predlagatelju za dostop zadostuje zgolj dovoljenje Občine in da zato ni upravičen do nujne poti. Dostop do nepremičnin predlagatelja ne more biti odvisen od dobre volje nasprotnih udeležencev. Sodišče tega v izpodbijanem sklepu sploh ni upoštevalo, niti se ni opredelilo do teh navedb predlagatelja. Sodišče je v delu, kjer je ugotovilo, da ima predlagatelj že sedaj možnost dostopati do Z in SZ dela hotela ter parcel št. ..., ... in ..., enostavno sledilo izvedenskemu mnenju, da ima predlagatelj že v okviru obstoječih dostopov možnost opravljati vsa vzdrževalna dela. Izvedenec je to ugotovitev utemeljil z dejstvom, da ne gre za neka nepredvidena dela, da je potrebno elemente naročiti in se je v tem času možno dogovoriti z Občino glede dostopa do zadnje strani objekta. Pritožnik meni, da je izvedenec s tem presegel svoje kompetence in je dejansko že opravljal vlogo sodišča. Sodišče pa ni upoštevalo, da se v tem postopku odloča o ustanovitvi pravice dostopa, ne pa o tem, ali lahko predlagatelj do svojih nepremičnin dostopa, na podlagi dovoljenja nasprotnih udeležencev. Vendar že SPZ šteje, da to ni zadostna pravica in ima ravno iz tega razloga predvideva možnost ustanovitve nune poti. Tako v predmetnem postopku ni pomembno, ali bi se predlagatelj lahko dogovoril z Občino, da mu dopusti dostop za vsak posamezen dostop. Bistveno je, da predlagatelj za obratovanje hotela (tudi glede na ugotovitve izvedenca) dostop do zadnje strani hotela po eni izmed predlaganih tras nujnih poti potrebuje, nima pa nobene pravice teh poti uporabljati. Predlagatelj poudarja, da je bistveno, da je tudi izvedenec ugotovil, da je dostop do zadnje strani hotela zaradi vzdrževanja potreben. Dostopi do zadnje strani hotela v naravi obstajajo (nenazadnje je predlagatelj ravno preko obstoječih dostopov predlagala vzpostavitve nujne poti), kar je ugotovil tudi izvedenec. Sodišče bi zato moralo predlogu ugoditi in določiti nujno pot po eni izmed predlaganih tras. Pritožbenih navedb, ki se nanašajo na to, da se sodišče ni opredelilo do predlagateljevih navedb glede dostopa do parcele ..., pritožbeno sodišče ne povzema, ker je o tem sodišče prve stopnje odločilo z dopolnilnim sklepom. Nazadnje pa predlagatelj nasprotuje tudi odločitvi sodišča o stroških postopka in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za ustanovitev nujne poti ugodi, podredno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču I. stopnje v ponovno odločanje.

5. Dopolnilni sklep predlagatelj izpodbija v celoti zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da je napačna ugotovitev sodišča, da je parcela ... zgolj parcela z majhno površino, ki jo obdajata parcela ... na SZ strani in Z in JZ strani, na drugi strani pa jo omejuje parcela ..., ki ni v lasti predlagatelja. V kolikor se skica v mnenju izvedenca M. natančno preveri, je tudi iz nje razvidno, da parcela ... ne meji na parcelo ... Sodišče je namreč očitno kot del parcele ... napačno štelo tudi parceli ... in .... Da parceli ... in ... ne mejita med seboj, pa izhaja tudi iz mapne kopije z dne 12. 2. 2018 kot tudi iz izvedenskega mnenja izvedenca B. A. z dne 6. 10. 2017 na strani 2 (prikaz umestitve hotela). Parcela ... tako ne meji na nobeno predlagateljevo parcelo, ki bi imela neposreden stik z javno potjo. Predlagatelj nadalje navaja, da SPZ ne določa, da je za ustanovitev nujne poti potrebna določena minimalna velikost parcele; prav tako za ustanovitev nujne poti ni potrebno, da na njej stoji kakšen objekt. Trdi, da ne drži ugotovitev sodišča, da ni navedel, zakaj potrebuje dostop do parcele. Parcela št. ... ni izolirana in od ostalih parcel predlagatelja ločena parcela, pač pa je del kompleksa predlagateljevih parcel ob ... parku v ..., na notranji strani hotela in kot taka tako kot celoten kompleks ob zdraviliškem parku nima dostopa do javnega cestnega omrežja. Za predmetni postopek je bistveno, da je tudi izvedenec ugotovil, da je dostop do zadnje strani hotela zaradi vzdrževanja potreben. Na zadnji strani hotela pa ležijo predlagateljeve parcele..., ... in ..., ..., ki so del istega kompleksa ob zdraviliškem parku in je dostop do vseh te parcel potreben za redno vzdrževanje in obratovanje hotela. Predlagatelj pojasnjuje, da se navedbe v njegovih vlogah, zakaj potrebuje eno izmed predlaganih nujnih poti, sicer nanašajo na vse njegove parcele, za katere predlagatelj nima dostop, in se tako nanašajo tudi na parcelo ... Te parcele ni mogoče obravnavati ločeno od vseh ostalih parcel predlagatelja, v korist katerih je predlagal ustanovitev nujne poti. Za parcelo ... pa je še dodatno navedel, da ta parcela sama ne meji na nobeno drugo javno pot in predlagatelj do nje sploh ne more dostopati z nobene javne poti in za dostop do nje potrebuje nujno pot. Ne glede na to, da parcela ... meji na predlagateljevi parceli ... in ..., pa je potrebno upoštevati, da navedeni nepremičnini ležita ob ... parku v ...; na notranji, to je dvoriščni strani hotela, in dostop do njiju (kot tudi parcele ...) z motornimi vozili vozili ni možen drugje kot po eni izmed predlaganih nujnih poti. Predlagatelj lahko do vseh svojih nepremičnin ob Zdraviliškem parku na notranji strani hotela dostopa le peš skozi hotel, in sicer po stopnicah iz pritličja v klet. Takšen omejen dostop pa predlagatelju onemogoča normalno rabo teh nepremičnin in njihovo redno vzdrževanje. V nadaljevanju je pritožba vsebinsko enaka pritožbi zoper osnovni sklep, zato teh navedb in pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne povzema. Predlagatelj višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za ustanovitev nujne poti ugodi, podredno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6. Prvi nasprotni udeleženec in tretji nasprotni udeleženec sta na obe pritožbi odgovorila in predlagala, da ju pritožbeno sodišče kot neutemeljeni zavrne in potrdi izpodbijana sklepa.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. Pritožbeno sodišče je o pritožbah odločilo prvič s sklepom Cp 114/2019 z dne 5. 9. 2019, katerega je s pritožbo izpodbijal tretji nasprotni udeleženec. Vrhovno sodišče je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov pritožbeni postopek, odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo (VSRS sklep Cp 5/2020 z dne 6. 2. 2020).

9. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa v povzetku predloga navedlo, da trasa obeh predlaganih nujnih poti poteka med drugim tudi po nepremičnini z ID znakom ... ... Drži, da je predlagatelj z vlogo z dne 13. 2. 2018 sodišču sporočil, da sta bili namesto parcele ... ustanovljeni dve novi nepremičnini z ID znakoma ... ... in ... ... in da trasa obeh predlaganih nujnih poti poteka po novi nepremičnini z ID znakom ... ... ter da glede na navedeno modificira svoj predlog. S to vlogo predlagatelj ni spremenil svojega predloga o dejanskem poteku predlagane nujne poti, pač pa zgolj predlog prilagodil identifikacijskemu znaku nepremičnine, ki je nastala z delitvijo nepremičnine, zato ne gre za modifikacijo predloga, o kateri bi se moralo sodišče prve stopnje izjasniti. Sodišče prve stopnje je vsebinsko odločilo o predlogu, ki vsebuje potek predlagane nujne poti tudi po nepremičnini s sedanjim novim ID znakom ... ..., zato ni utemeljen očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo zadnje modifikacije predloga za ustanovitev nujne poti z dne 13. 2. 2018. Napako v označbi nepremičnine pa lahko sodišče prve stopnje odpravi s sklepom o popravi.

10. Z izdajo dopolnilnega sklepa pa je sodišče prve stopnje že samo saniralo v pritožbi zoper prvi sklep očitano bistveno kršitev, da ni obrazložilo, zakaj ni odločilo o predlogu za ustanovitev nujne poti v korist parcele z ID znakom ... ..., zato pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno presojati utemeljenosti tega pritožbenega očitka. Izpodbijani sklep je mogoče preizkusiti, zato iz tega razloga ni podana očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Pogoje in merila za določitev nujne poti določata 88. in 89. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), sam postopek za določitev nujne poti pa je opisan v določbah 141., 142., 145., 146. in 147. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). 88. člen SPZ določa, da sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. V 89. členu SPZ pa je določeno, da sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala (prvi odstavek), in da jo določi tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. V nepravdnem postopku mora predlog vsebovati opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (21. člen ZNP). Drugi odstavek 141. člena ZNP pa podrobneje opredeljuje vsebino predloga za dovolitev nujne poti. Predlog mora tako vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljišču, ki pot potrebuje in o zemljišču oziroma zemljiščih, po katerih poteka oziroma bi lahko potekala pot, vrsto dejanske rabe zemljišč, priimek in ime ter prebivališče lastnikov, imetnikov pravice uporabe ali pravice razpolaganja oziroma upravljanja teh zemljišče, in predlog načina uporabe nujne poti. Pomembno je opredeliti nujno pot v vsebinskem smislu, to je, kaj naj bi predstavljala, saj mora sklep o določitvi nujne poti obsegati natančne potek nujne poti, način uporabe nujne poti, ki mora biti opredeljen tako z vrsto vozil kot z namenom uporabe1, ter višino denarnega nadomestila. Glede na navedene zakonske določbe mora predlagatelj v predlogu za dovolitev nujne poti navesti, kaj predstavlja redno rabo nepremičnine, za katero predlaga, da sodišče dovoli nujno pot, saj je od redne rabe nepremičnine odvisen potek in način uporabe nujne poti. Sodišče prve stopnje mora namreč pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti najprej ugotoviti, kaj predstavlja redno rabo nepremičnine2, in (šele) nato, ali ima nepremičnina za tako ugotovljeno redno rabo potrebne zveze z javno cesto oziroma ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški ter pogoje iz 89. člena SPZ. Zakon ne določa, kaj predstavlja redno rabo. Gre za pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče v vsakem konkretnem primeru, upoštevajoč okoliščine primera. Oblika rabe določa tudi kvaliteto povezave, ki je zanjo potrebna. Za ustanovitev nujne poti mora vselej obstajati konkretna potreba, ki jo je predlagatelj dolžan izkazati. Nujno pot je mogoče ustanoviti le za redno izkoriščanje nepremičnine, ne pa za bodoče izredne potrebe, še posebej, ko ni gotovo, kdaj (če sploh) bodo te nastopile, saj ta institut predstavlja prevelik poseg v lastninsko pravico in jo je treba vedno v največji možni meri omejevati.3 Predlagatelj mora zato za vsako nepremičnino posebej navesti okoliščine, da lahko sodišče sprejme zaključek, ali nepremičnina zaradi oblike oziroma načina redne rabe potrebuje povezavo z javno cesto.

12. Predlagatelj je predlagal, da sodišče ustanovi nujno pot za peš hojo in vožnjo z vsemi vozili za potrebe nepremičnin z ID znaki: ... ... (ID ...), št. stavbe 408; ... ... (ID ...), št. stavbe 408; ... ... (ID ...), ... ... (ID ...) in pri podrednem predlogu tudi za potrebe nepremičnine z ID znakom ... ... (ID ...). V predlogu za dovolitve nujne poti in tekom postopka je predlagatelj navajal: - da je stavba št. 408 v dejanski obliki Grand hotel ... (GH ... oziroma v nadaljevanju: hotel), ki ga predlagatelj uporablja za opravljanje dejavnosti hotelirstva in turizma in ki že ima dostop z javne ceste s svoje JV in V strani, s katere lahko dostopa do polovice površine celotne stavbe, nima pa dostopa do polovice hotela s strani zdraviliškega trga, torej s SZ in Z; - da je popolnoma brez dostopa do javne ceste za redno uporabo parcela ... - dvorišče na SZ in Z strani hotela; na tej parceli je postavljen bazen, na parcelo pa se nadaljuje tudi hotelski sklop s stavbo (hotelom), tako da je zaobjet z vseh strani s to parcelo, ki tako nima dostopa do javne ceste z nobene strani. Ta parcela ne predstavlja ožjega sklopa hotela, je pa s hotelom nujno povezana in odvisna od hotela. Nujno je potreben dostop do te nepremičnine, saj je hkrati s tem tudi onemogočeno in ovirano opravljanje dejavnosti celotnega kompleksa hotela. JV in V stran sta namreč zaradi tega preobremenjeni. Te parcele predlagatelj sploh ne more uporabljati, vzdrževanje objekta je s SZ in Z strani oteženo, obnova in servisno-vzdrževalna dela pa v določeni meri popolnoma onemogočena, saj z ustreznimi vozili izvajalci vzdrževalnih storitev ali katerih drugih posegov ne morejo dostopati, kar za predlagatelja tako predstavlja višje stroške, kot bi jih sicer bil dolžan trpeti; - da bi bil v primeru urgence, požara, potresa ali kakšne druge naravne katastrofe ter morebitne potrebe po nujnih gradbenih delih otežen oziroma nemogoč dostop do SZ in Z strani hotela, zato predlaga ustanovitev nujne poti; - da sama narava hotela zahteva, da se vzpostavi dostop do javne ceste z vseh strani hotela in vseh nepremičnin, ki ga obdajajo, to je tudi na SZ in Z; stavba je visoka in obsežna, zato redna raba ni mogoča le z ene strani (z obstoječo povezavo z javno cesto), marveč je potrebna povezava tudi s SZ in Z strani preko navedene parcele v lasti predlagatelja, saj predlagatelj ne more nemoteno izvajati storitev; - da se na parceli ... nahaja greznica – maščobni lovilec, katerega je potrebno redno vzdrževati, torej prazniti in čistiti, da opravlja svojo funkcijo, zaradi česar predlagatelj potrebuje dostop, katerega pa drugače kot po predlaganih nujnih poteh ni mogoče zagotoviti; - da zahteva, da se mu omogoči dostop do hotela na parc. št. ... in ... zaradi nujnih in opravičenih razlogov – vzdrževalnih del, eventuelnih adaptacij, izpraznitve greznice, ipd. Za dostop potrebuje nujno pot, saj bo npr. za vzdrževanje potrebno prepeljati gradbeni material, za dvigovanje materiala (npr. zlomljenega stekla) postaviti premično dvigalo, ki ga drugače kot po nujni poti na SZ in Z stran hotela ni mogoče prepeljati, izprazniti greznico – dostop do greznice ni mogoč z druge strani hotela. Ko bo potrebno obnavljati ali popravljati dvorišče ali bazen ali fasado hotela od (verjetno prav: do) parcel ... in SZ in Z strani hotela ni mogoče dostopati z vozili, ki so nujna za dostavo materiala, in z gradbenimi stroji - npr. rovokopačem, bagerjem, premičnim dvigalom, valjarji - drugače kot po predlagani nujni poti. Predlagatelj tako doslej niti nima dostopa do SZ in Z strani hotela, da bi npr. zamenjal zlomljeno okno, sploh pa nima dostopa do parcele ... (verjetno prav: ...); - da so na nepremičninah, na katerih predlaga ustanovitev nujne poti, že ustanovljene služnosti, in da dodatna služnost – nujna pot za zgolj občasno uporabo nekajkrat letno na nepremičninah ne bo povzročala nobene škode.

- da ustanovitev nujne poti seveda ne pomeni, da bo predlagatelj vsakodnevno in brez potrebe vozil po nujni poti, motil sprehajalce ter uničeval park, bo pa vendar občasno in iz razlogov vzdrževanja in nujnosti občasno le potreboval dostop do svojih nepremičnin po predlagani nujni poti; - da pot potrebuje tako za vzdrževalna kot tudi za adaptacijska dela, in da vzdrževalna dela sodijo med redno uporabo nepremičnine. Tako npr. menjava počene šipe v zgornjem nadstropju spada med vzdrževalna dela. Vzdrževanje je del redne in normalne rabe nepremičnine. Predlagatelj pogostosti uporabe ni mogel definirati, navedel je, da bo včasih potrebno več voženj dnevno in nato nekaj časa nobena, pa nato zopet ena, odvisno od potreb. Vsekakor pa ne gre za redne vsakodnevne vožnje, tako da bi bila okrnjena funkcija parka.

13. Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča, da za primer izrednih dogodkov (potres, požar) veljajo enaka pravila kot za primer nesreče v zdraviliškem parku in zato po njem tako tečejo intervencijske poti (kar med strankami ni bilo sporno), za takšne primere pa so tako predvideni ustrezni intervencijski postopki. Požarna in intervencijska pot do nepremičnin v lasti predlagatelja, za potrebe katerih je predlagal ustanovitev nujne poti iz tega razloga, je tako zagotovljena tudi brez trase nujne poti. Predlog za dovolitev nujne poti iz tega razloga je zato neutemeljen, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

14. Glede na to, da je predstavnik predlagatelja M. K. izpovedal, da so rešili problem z omejenim dostopom do maščobnih lovilcev in fekalnih jaškov na drugačen način, in sicer tako da so naredili novo fekalno jamo in celotno kanalizacijo za hotel (kar izhaja tudi iz izvedenskega mnenja, da je maščobni lovilec na parceli ...), in torej ni potrdil zgoraj povzetih navedb v predlogu o potrebnosti dostopa oziroma nujne poti do parcele ... zaradi vzdrževanja greznice – maščobnega lovilca, je že iz razloga neizkazanih trditev, da je na navedeni parceli maščobni lovilec, predlog v zvezi s to parcelo in v zvezi s to zatrjevano redno rabo neutemeljen.

15. Predlagatelj, ki je sprva navedel, da parcelo ... uporablja za opravljanje dejavnosti hotelirstva in turizma in ni konkretiziral, kaj predstavlja redna raba te parcele, ni konkretizirano prerekal trditev prvega nasprotnega udeleženca, da za potrebe redne rabe parcele ..., na kateri je bazen in je namenjena kopanju gostov, ki do bazena dostopajo izključno preko hotela, ustanovitev nujne poti s strani zdraviliškega parka ni upravičena in ni utemeljena; niti ni konkretizirano prerekal trditev tretjega nasprotnega udeleženca, da je parcela ... v naravi zelenica, pločnik in bazen in za redno uporabo te nepremičnine, ki zajema košnjo, čiščenje in dostop za goste, več kot zadostuje dostop skozi objekt – hotel, navedel pa je v zvezi s to parcelo, da potrebuje nujno pot za dostop zaradi vzdrževalnih del in eventuelnih adaptacij, ko bo potrebno obnavljati ali popravljati dvorišče ali bazen. Po navedenem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sicer parcela ... nima povezave z javno cesto, lahko pa predlagatelj na to parcelo dostopa preko svoje nepremičnine – preko hotela; kot je ocenil izvedenec gradbene stroke, lahko predlagatelj manjše predmete in običajno opremo dostavi preko vhoda na cestni strani in skozi prostore hotela. Predlagatelj glede na takšno oceno izvedenca torej lahko opremo za košnjo in čiščenje parcele ..., saj gre za manjše predmete in običajno opremo (drugačne trditve niso bile podane), dostavi do te parcele skozi prostore hotela in tako za takšno redno rabo nepremičnine ... ne potrebuje nujne poti.

16. Kot že rečeno, pa je predlagatelj zahteval, da se mu omogoči dostop do hotela na parcelni št. ... in do parcele št. ... (tudi) zaradi nujnih in opravičenih razlogov vzdrževalnih del, eventualnih adaptacij in podobno. Redno rabo nepremičnine predstavlja tudi redno vzdrževanje nepremičnin, zato je tudi za potrebe rednega vzdrževanja moč dovoliti nujno pot. A predlagatelj, glede na zgoraj povzete trditve v predlogu in tekom postopka, ni podal konkretiziranih trditev o rednem vzdrževanju nepremičnin (razen trditev o vzdrževanju maščobnega lovilca in košnje ter čiščenja parcele 353/38 ter ter o zamenjavi stekel oken, glede katerih pa je predstavnik hotela izpovedal, da so tudi ta problem rešili na drug način: stekla za okna, ki so zelo velike površine, so prenašali z rokami oziroma so izvajalci našli drug način rešitve, kar pomeni, da ni potrdil navedb o potrebnosti nujne poti zaradi zamenjave stekel oken), pač pa zgolj splošne navedbe o (bodočih) nujnih gradbenih oziroma vzdrževalnih delih. Predlagatelj je tako zatrjeval potrebo po nujni poti za izredne primere, na račun katerih pa ne more pridobiti nujne poti za peš hojo in vožnjo z vsemi vozili (neomejeno) preko nepremičnin nasprotnih udeležencev, kot je predlagal, saj takšno izredno, nujno vzdrževanje nepremičnin ne predstavlja redne rabe nepremičnin.4 Ni odveč izpostaviti, da SPZ v 76. členu določa, da lahko lastnik nepremičnine, na kateri je nujno izvesti dela, ki so potrebna za uporabo in izkoriščanje nepremičnine, začasno uporabi sosednjo nepremičnino zaradi izvedbe del, če teh ni mogoče izvesti drugače ali jih je mogoče izvesti samo z nesorazmernimi stroški5. 17. Glede na to, da predlagatelj v zvezi s parcelo... ni navedel nikakršne konkretne potrebe, zakaj bi ta parcela morala imeti povezavo z javno cesto, poleg tega pa ta parcela že meji na njegovo parcelo in lahko torej nanjo dostopa s svoje parcele, je sodišča prve stopnje v dopolnilnem sklepu utemeljeno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji, da bi se za to parcelo dovolila nujna pot. Predlagatelj sicer utemeljeno navaja, da je napačna ugotovitev sodišča, da parcela ... meji na parcelo predlagatelja ..., saj meji na parcelo ..., a navedeno ne vpliva na pravilnost zaključka, da meji na predlagateljevo parcelo, saj je predlagatelj lastnik tudi parcele .... Tudi če bi se strinjali s pritožnikovo navedbo, da parcela ... ni izolirana in od ostalih parcel predlagatelja ločena parcela, pač pa je del kompleksa predlagateljevih parcel ob ... parku v ..., na notranji strani hotela, in pritrdili predlagatelju, da se njegove navedbe, zakaj potrebuje eno izmed predlaganih nujnih poti, nanašajo na vse parcele, za katere predlagatelj trdi, da zanje nima dostopa, in tako tudi na parcelo ..., in da te parcele ni mogoče obravnavati ločeno od vseh ostalih parcel predlagatelja, v korist katerih je predlagal ustanovitev nujne poti, pa je potrebno pojasniti, da že v prejšnji točki te obrazložitve navedeno v zvezi s podanimi trditvami o redni rabi (preostalih) predlagateljevih parcel velja tudi za parcelo ...

18. Ker trditev o redni rabi nepremičnin delno, kot je obrazloženo, predlagatelj ni izkazal, delno pa so bile te trditve o izrednem in nujnem vzdrževanju nepremičnin, kar pa ne predstavlja redne rabe nepremičnin (sodišču prve stopnje pa ni bilo potrebno izvajati materialnoprocesnega vodstva, saj sta na pomanjkljivo trditveno podlago v zvezi z redno rabo nepremičnin opozorila v svojih vlogah tako prvi kot tretji nasprotni udeleženec), je že iz navedenih razlogov zavrnitev predloga za dovolitev nujne poti pravilna. Po obrazloženem zato na pravilnost odločitve ne vpliva, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ima predlagatelj v okviru obstoječih dostopov možnost opravljati vsa redna in vzdrževalna dela, za kar bi naj potreboval (zaradi posebnega prometnega režima) le dovoljenje Občine Rogaška Slatina. Pritožbenemu sodišču glede na obrazloženo, ko predlagatelj ni izkazal že predpostavke redne rabe nepremičnin, ni bilo potrebno presojati še preostalih pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

19. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je višje sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP in s 37. členom ZNP).

20. Predlagatelj mora v posledici neuspeha s pritožbama sam kriti svoje stroške tega pritožbenega postopka, prvemu in tretjemu nasprotnemu udeležencu pa mora povrniti stroške tega pritožbenega postopka, kakor tudi pritožbenega postopka na Vrhovnem sodišču RS (146. člen ZNP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je prvemu nasprotnemu udeležencu priznalo stroške za sestavo odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 17. 5. 2018 v priglašeni višini 200 točk po prvi alineji 3. točke tar. št. 23 Odvetniške tarife (OT), za prejem odločbe in končno poročilo stranki 50 točk po 3. točki tar. št. 39 OT, 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT, nadalje za sestavo odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 8. 1. 2018 v priglašeni višini 200 točk po prvi alineji 3. točke tar. št. 23 OT, za prejem odločbe in končno poročilo stranki 50 točk po 3. točki tar. št. 39 OT, 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT, in tudi stroške za sestavo odgovora na pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Celju Cp 114/2019 z dne 5. 9. 2018, in sicer v višini 100 točk in ne v priglašeni višini 300 točk glede na drugo alinejo 3. točke tar. št. 23 OT, ki jo je potrebno uporabiti v tem primeru, saj je bil s pritožbo izpodbijan drugi sklep, ne pa meritorni, za prejem odločbe in končno poročilo stranki 50 točk po 3. točki tar. št. 39 OT in 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Prvemu nasprotnemu udeležencu mora tako ob vrednosti točke 0,60 EUR predlagatelj povrniti 483,12 EUR pritožbenih stroškov tega pritožbenega postopka, kakor tudi pritožbenega postopka na Vrhovnem sodišču RS. Tretjemu nasprotnemu udeležencu pa je pritožbeno sodišče priznalo za prejem sodne odločbe in poročilo stranki 50 točk po 3. točki tar. št. 39 OT, 200 točk za sestavo odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 17. 5. 2018 (in ne še dodatno priglašenih 175 točk glede na prvo alinejo 3. točke tar. št. 23 OT), 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT, ne pa tudi priglašenega stroška za pregled listin, ker je ta storitev zajeta že v storitvi sestave odgovora na pritožbo, in tudi ne za vpogled v zemljiško knjigo (39/5 OT), ker je v OT ovrednotena zgolj pribava zemljiškoknjižnega izpiska, katere pa tretji nasprotni udeleženec ni niti zatrjeval niti izkazal. Nadalje je tretjemu tožencu priznalo priglašene stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo zoper sklep z dne 8. 1. 2019, in sicer 50 točk za prejem sklepa in poročilo stranki po 3. točki tar. št. 39 OT, 200 točk za sestavo odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 17. 5. 2018 (in ne še dodatno priglašenih 175 točk glede na prvo alinejo 3. točke tar. št. 23 OT), 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT, ne pa tudi stroškov za vpogled v zemljiško knjigo (39/5 OT), ker je v OT ovrednotena zgolj pribava zemljiškoknjižnega izpiska, katere pa tretji nasprotni udeleženec ni niti zatrjeval niti izkazal. Tretjemu nasprotnemu udeležencu je sodišče nadalje priznalo tudi priglašene stroške pritožbenega postopka, ki je tekel na Vrhovnem sodišču RS. Priznalo mu je 50 točk za prejem sklepa in poročilo stranki po 3. točki tar. št. 39 OT, 100 točk za sestavo pritožbe zoper sklep višjega sodišča z dne 5. 9. 2019 (in ne še dodatno priglašenih 275 točk glede na drugo alinejo 3. točke tar. št. 23 OT, ki jo je potrebno uporabiti v tem primeru, saj je bil s pritožbo izpodbijan drugi sklep, ne pa meritorni), 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Predlagatelj mora tako tretjemu nasprotnemu udeležencu ob vrednosti točke 0,60 EUR povrniti 485,32 EUR stroškov tega pritožbenega postopka in pritožbenega postopka pred Vrhovnim sodiščem RS. V primeru zamude s plačilom mora predlagatelj plačati tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku določenega roka za izpolnitev obveznosti, do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

1 Primerjaj VSL sklep III Cp 2982/2010. 2 Glej komentar 88. člena v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Miha Juhart et al., GV Založba, Ljubljana 2004. 3 Glej Reich Helena, Nepremičninsko pravo III. del, Stvarne služnosti: vzorci pogodb in predlogov, Inštitut za nepremičninsko pravo, Maribor 2006, stran 103. 4 Glej komentar 89. člena v v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, M. Juhart et al., GV Založba, Ljubljana 2004, str. 466. 5 Glej komentar 76. člena v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, M. Juhart et al.,GV Založba, Ljubljana 2004: ne gre samo za vzdrževalna dela, temveč za vsa dela, ki so potrebna za uporabo in izkoriščanje nepremičnine ter so nujna; gre torej tudi za dela, ko je nujno zgraditi nekaj na novo, pa tega ni mogoče opraviti drugače kot preko sosedovega zemljišča.