Jedro

Po določbah ZUS-1 Upravno sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, o zakonitosti drugih posamičnih aktov in dejanj pa samo, če tako določa zakon, oziroma če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V konkretnem primeru ne gre za takšen primer. Tožeča stranka namreč s tožbo ne izpodbija upravnega akta, to je odločbe o odmeri davka, temveč vlaga tožbo na povrnitev škode, ki naj bi bila povzročena z njeno izdajo oziroma z zavrnitvijo vložene pritožbe. Gre torej za premoženjski (odškodninski) spor.

Izrek

I. Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi.

II. Zadeva se po pravnomočnosti tega sklepa odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 26. 2. 2016 pri naslovnem sodišču, na podlagi 26. člena Ustave, vložila tožbo zaradi povračila škode, ki ji je bila po navedbah tožbe povzročena s protipravnim ravnanjem Davčnega urada Koper in Ministrstva za finance v postopku odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti v znesku 1.293,25 EUR.

2. Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi.

3. Po določbah Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) Upravno sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, o zakonitosti drugih posamičnih aktov in dejanj pa samo, če tako določa zakon, oziroma če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V konkretnem primeru ne gre za takšen primer. Tožeča stranka namreč s tožbo ne izpodbija upravnega akta, to je odločbe o odmeri davka, temveč vlaga tožbo na povrnitev škode, ki naj bi bila povzročena z njeno izdajo oziroma z zavrnitvijo vložene pritožbe. Gre torej za premoženjski (odškodninski) spor, za reševanje katerega je glede na vrednost spora po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. Zato je bilo potrebno na podlagi 19. in 23. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 odločiti tako, kot sledi iz izreka tega sklepa.