Jedro

Zaradi stvarnih razlogov pa sodišče ne more voditi postopka takrat, kadar obstajajo takšne dejanske okoliščine, zaradi katerih se lahko vnaprej predvideva, da sodišče zadeve dalj časa ne bo moglo rešiti (daljša odsotnost sodnikov zaradi bolezni, nezasedenost sodniških mest, nemožnost začasne dodelitve sodnikov z drugih sodišč itd.).

Izrek

Za postopek se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Predsednik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, okrožni sodnik S.D., je dne 17. 9. 2021 podal predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 1476/2020, zoper obdolženega I.M., zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena Kazenskega zakonika. V predlogu navaja, da je bil v obravnavani zadevi enkrat že podan predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki je bil s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Kr 1476/2020 z dne 23. 4. 2020 zavrnjen. Poudarja, da se je sedaj stanje spremenilo in so podani tako pravni kot stvarni razlogi za prenos krajevne pristojnosti. Po prejemu navedenega sklepa je bila zadeva dodeljena sodnici mag. P.Č., katera je od 10. 12. 2020 na bolniškem staležu. Poleg tega ima pravico izkoristiti še 22 dni letnega dopusta za leto 2020, kar ji je bilo odobreno z odločbo z dne 31. 5. 2021, in še letni dopust za leto 2021. Tako predvideva, da sodnice do konca leta 2021 ne bo službo, v kolikor ji bolniški stalež ne bo celo ponovno podaljšan. Nadalje navaja, da predmetne zadeve ni mogoče dodeliti nobenemu izmed sodnikov, ki so z Letnim razporedom dela za leto 2021 razporejeni na kazenski oddelek, saj sta bili obe sodnici že izločeni. Prav tako zadeve ni mogoče dodeliti nobenemu drugemu sodniku, ker so vsi razporejeni na civilno ali gospodarsko področje in so polno obremenjeni. V skladu s spremembami letnega razporeda dela so namreč sodniki razporejeni tudi na Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu, saj sta na navedenem sodišču letos z delom na civilnem področju prenehali kar dve sodniški funkciji, nujne zadeve pa so bile dodeljene sodnici začetnici. Zaradi nevzdržnosti situacije in ker se situacija na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu ne izboljšuje, je bil prisiljen v spremembo letnega razporeda sodnikov in v predodeljevanje zadev na način, ki je opisan v predlogu. Dejstvo pa je tudi, da je v teku razpis za novega sodnika na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, vendar sodni svet o izbiri kandidata še ni odločal. Tako ocenjuje, da je v obravnavani zadevi situacija takšna, da zahteva izjemo od splošnega pravila, ki velja za prenos krajevne pristojnosti, saj je sedaj situacija bistveno drugačna, kot je bila 23. 4. 2020, ko je bil izdan sklep o zavrnitvi predloga za prenos krajevne pristojnosti. Ob tem še poudarja, da so sodniki Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu obremenjeni do te mere, da v času, v katerem se pričakuje rešitev zadeve od sodnika, ki je redno dodeljen na kazensko področje, enostavno ne morejo rešiti. V preteklosti so takšne situacije reševali tako, da so imeli na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu v skladu s petim odstavkom 71. člena Zakona o sodiščih dodeljeni dve kazenski sodnici iz Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, vendar je že poteklo triletno obdobje njune delne razporeditve in ta rešitev ne pride več v poštev. Dodelitev spisa sodniku, specializiranemu za civilno ali gospodarsko področje, pa bi pomenila povečanje števila nerešenih zadev pri tem sodniku. Jasno je namreč, da bi moral najprej osvojiti kazensko zakonodajo, naštudirati spis, izvesti potrebno število narokov, nato pa izdelati sodno odločbo. Vse navedeno bi takšnemu sodniku vsekakor vzelo neprimerno več časa kot sodniku, specializiranemu za kazensko področje, delo na njegovem primarnem področju pa bi ostajalo neizvršeno. To je še posebej pereče zaradi že opisane situacije na Okrožnem in Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu. Predsednik sodišča zato predlaga, da se za obravnavanje zadeve skladno z določbo prvega odstavka 34. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določi drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog je utemeljen.

3. V skladu z določbo prvega odstavka 34. člena ZKP mora pristojno sodišče, ki iz pravnih ali stvarnih razlogov ne more postopati, to sporočiti neposredno višjemu sodišču, ki določi drugo pristojno sodišče na svojem območju. Razlogi za prenos krajevne pristojnosti so torej lahko stvarne ali pravne narave, vendar jih zakon primeroma ne določa. Med pravne razloge spada predvsem izločitev vseh sodnikov, pri čemer je takšen razlog podan samo, če so bili že izločeni vsi sodniki oziroma toliko sodnikov, da ni mogoče sestaviti senata. Zaradi stvarnih razlogov pa sodišče ne more voditi postopka takrat, kadar obstajajo takšne dejanske okoliščine, zaradi katerih se lahko vnaprej predvideva, da sodišče zadeve dalj časa ne bo moglo rešiti (daljša odsotnost sodnikov zaradi bolezni, nezasedenost sodniških mest, nemožnost začasne dodelitve sodnikov z drugih sodišč itd.).1

4. Vrhovno sodišče je v dosedanji praksi že večkrat presodilo, da na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na posameznem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. To pomeni, da je treba v vsaki posamezni zadevi z upoštevanjem okoliščin konkretnega primera presojati, ali je razlog za odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti podan.2

5. Predlagatelj pravilno ugotavlja, da je razlog za odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti v obravnavani zadevi podan. Okoliščina daljše bolniške odsotnosti razpravljajoče sodnice ter dejstva, da zadeve ni mogoče dodeliti v reševanje nobenemu izmed sodnikov, ki so z letnim razporedom dela razporejeni na kazenski oddelek, medtem ko je kazenskima sodnicama iz okrajnega sodišča poteklo triletno obdobje njune delne razporeditve na okrožno sodišče, drugega sodnika, ki bi lahko takoj pristopil k obravnavi zadeve, pa ni mogoče zagotoviti, utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti v obravnavani zadevi. Po mnenju višjega sodišča namreč vse navedeno predstavlja razloge, zaradi katerih se lahko vnaprej predvideva, da Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu zadeve dalj časa ne bo moglo rešiti. Glede na obrazloženo in upoštevaje, da se zadeva že več kot leto in pol nahaja v fazi vložene obtožnice, je višje sodišče predlogu ugodilo ter za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Mariboru.

6. Po obrazloženem je višje sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 34. člena ZKP).

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (drugi odstavek 34. člena ZKP).

1 Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 82. 2 Vrhovno sodišče Republike Slovenije I Kr 24832/2018 z dne 25. 3. 2021.