Jedro

Sodišče zavrne dokazni predlog za izvedbo relevantnih dokazov, če je ta dokaz že uspel, in ko oceni, da izvedba predlaganega dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev oziroma, da je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, pa tudi, kadar dokazni predlog ne bo substanciran ali popoln. V danem primeru je šlo za primeren dokaz, glede zavrnitve se prvostopenjsko sodišče sploh ni izreklo. Že zgolj navedeno predstavlja kršitev pravice stranke do sodelovanja v postopku, to je kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek s katerima tožnica zahteva odpravo odločb tožene stranke z dne 11. 2. 2015 in 21. 5. 2015, razvrstitev v I. oziroma II. kategorijo invalidnosti od 21. 5. 2015 dalje in priznanje pravice do invalidske pokojnine, s tem, da je dolžna toženka s posebno odločbo odločiti o odmeri in izplačilu invalidske pokojnine ter tožnici povrniti stroške postopka. Sodišče je svojo odločitev sprejelo na podlagi zaslišanja tožnice in prof. dr. A.A., nevrokirurga, ki tožnico obravnava kot specialist ter po vpogledu v listinsko dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu. Specialist prof. dr. A.A. je v zvezi s težavami, ki jih ima tožnica s hrbtenico v vratnem in ledvenem delu, menil, da tožnica, ki opravlja dela kot direktorica podjetja v katerem so zaposleni trije delavci, njeno glavno delo je pranje in sušenje perila, 4 ure in pol, likanje in dostava perila 2 uri in pol, tehtanje in pakiranje 1 uro, da so priznane stvarne razbremenitve primeren ukrep. Za psihične težave je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da ne predstavljajo večjih motenj, zdravljenje traja šele kratek čas in zato ni mogoče ugotoviti, kakšen bo potek bolezni in kako bo ta vplivala na delazmožnost tožnice. Ob sami uvedbi invalidskega postopka pa teh težav zdravniki niso obravnavali, saj niso bile prisotne oziroma izražene, prvi obisk pri psihiatru je bil 13. 10. 2014, ponovni pa 5. 12. 2014. Sodišče je ugotovilo, da tožničina delovna zmožnost ni zmanjšana za več kot 50 %. Večino dela v čistilnici oziroma v pralnici še vedno lahko opravlja, razen del, ko bi morala dvigovati bremena nad 50 kg oziroma, ki bi zahtevala fleksijske obremenitve nad 30 %.

2. Pritožuje se tožnica. Pritožba prvostopenjski sodbi očita, da je preuranjena in da s formalističnim obravnavanjem zdravstvenega stanja oziroma delazmožnosti, tožnici ni bila dana možnost, da bi lahko učinkovito varovala svoje interese, koristi oziroma pravice. Sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu za imenovanje izvedenca, odločitev je oprlo na povzemanje podatkov medicinske dokumentacije. To predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Zaslišanje priče dr. A.A. ne more nadomestiti predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca. Tožnica ima tudi okvaro ledvenega dela, odstranjen levi reženj ščitnice, ni bilo upoštevano njeno duševno zdravstveno stanje. Tožnica je funkcionalno nepismena, zgolj z zaključeno osnovno šolo, njeno zdravstveno stanje nikoli ni bilo deležno celovitega pregleda. Zaključek sodišča glede delovne zmožnosti ni moč preizkusiti. Glede odstotka zmanjšane delovne zmožnosti bi se moral opredeliti izvedenec, sodišče v izpodbijani sodbi ni navedlo prepričljivih razlogov. Pritožba meni, da je potrebno delazmožnost presojati v zvezi s pridobitnim organiziranim delom, ki ga tožnica ni več sposobna opravljati, kar kaže tudi njen triletni bolniški stalež.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni popolno ugotovilo dejanskega stanja in da je v postopku prišlo do absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Tožnica je bila z odločbo območne enote B. z dne 11. 2. 2015 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, zmožna je opravljati delo na drugem delu: zmožna za delo, ki bo telesno lažje in bo dvigovala bremena do 5 kg, pri katerem ne bodo potrebne fleksijske obremenitve vratu nad 30 stopinjami od vertikale in antefleksija v vratnem delu hrbtenice, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, od 3. 2. 2015 dalje. Z odločbo Sektorja za izvajanje zavarovanja tožene stranke z dne 21. 5. 2015 se je pritožba tožnice zavrnila in v reviziji odločba potrdila.

6. Iz tožbenih navedb izhaja, da se je pri presoji bolezni, ki vplivajo na delovno zmožnost upoštevala okvara telesnega zdravja v področju vratne hrbtenice. Toženka pa naj ne bi upoštevala probleme, ki jih ima tožnica z ledvenim delom hrbtenice, z mrtvičenjem rok z grobim prijemom, kar vse vpliva na zmožnost opravljanja fizičnega dela, prav tako toženka tudi ni upoštevala psihično stanje tožnice. Delazmožnost tožnice je zmanjšana za več kot 50 %. Tožnica je predlagala, da se v zvezi z zdravstvenim stanjem tožnice, ki opravlja predvsem fizična prisilna dela v pralnici, kot likarica in perica, postavi izvedenec medicinske stroke. Sodišče dokaznemu predlogu tožnice ni sledilo, saj je na glavni obravnavi dne 17. 5. 2016 predlagani dokazni predlog zavrnilo, kar je pooblaščenec tožnice grajal. 7. Dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. O tem kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (213. člen ZPP). Odločilna dejstva v predmetni zadevi se nanašajo na definicijo invalidnosti iz 63. člena ZPIZ-2, ki določa, da je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjšana zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Pri tem je v okviru preostale delovne zmožnosti (64. člen ZPIZ-2) potrebno ugotavljati pri invalidnosti II. in III. kategorije, kakšen je obseg delovne zmožnosti in ali je ta zmanjšan za 50 % ali več, saj so na to vezani pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine (41. člen ZPIZ-2).

8. Sodišče zavrne dokazni predlog za izvedbo prej navedenih relevantnih dokazov, če je ta dokaz že uspel, pa tudi takrat, ko oceni, da izvedba predlaganega dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev oziroma, da je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, pa tudi, kadar dokazni predlog ne bo substanciran ali popoln. V danem primeru je šlo za primeren dokaz, glede zavrnitve se prvostopenjsko sodišče sploh ni izreklo. Že zgolj navedeno predstavlja kršitev pravice stranke do sodelovanja v postopku, to je do kršitve, kakor je ta opredeljena v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Kakšen je vpliv psihičnih težav tožnice na njeno delovno zmožnost je prvostopenjsko sodišče brez potrebnega strokovnega znanja ocenjevalo samo. Ocenilo je, da dva izvida zdravnika specialista psihiatra (z dne 13. 10. 2014 in 5. 12. 2014) ne predstavljata hujših motenj, kakor tudi ne izvid z dne 19. 1. 2015 in, da ob uvedbi invalidskega postopka teh težav zdravniki niso obravnavali, saj niso bile prisotne oziroma izražene. V predmetni zadevi se presoja dokončna odločba z dne 21. 5. 2015. Vsi navedeni izvidi so bili izdani pred to odločbo in tudi pred prvostopenjsko odločbo z dne 11. 2. 2015 in bi tako že tožena stranka bila dolžna te izvide upoštevati pri oceni tožničine invalidnosti.

10. Ali je delovna zmožnost tožnice zmanjšana za več kot 50 % ali manj ni bilo popolno ugotovljeno, saj po eni strani niso bile upoštevane vse tožničine zdravstvene težave, po drugi strani pa je presojo stopnje zmanjšane delovne zmožnosti sprejelo prvostopenjsko sodišče samo, ne da bi zato imelo ustrezno strokovno podlago.

11. V ponovljenem postopku bo potrebno ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti tudi s pomočjo izvedencev ustrezne stroke (psihiatrije, medicine dela, prometa in športa). Po dopolnjenem postopku bo sodišče lahko, ob celoviti obravnavi dejanskega stanja, ponovno presodilo, ali je tožena stranka izdala pravilne in zakonite odločbe.

12. Na podlagi dosedaj navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 354. členom ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

13. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP je odločitev o stroških postopka pridržana za končno odločbo.