Jedro

Vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register ima konstitutivni učinek, saj po 3. odst. 387. člena ZGD-1 šele z vpisom tega sklepa preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.

Poslovodstvo družbe mora predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic v register priložiti poleg notarsko overjenega prepisa zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev (1. odst. 387. člena ZGD-1), tudi že zgoraj omenjeno izjavo poslovodstva iz 1. točke 2. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1. Če take izjave poslovodstvo ne predloži, ker je bila proti sklepu skupščine o prenosu delnic pravočasno vložena tožba na neveljavnost (izpodbojnost ali ničnost) tega sklepa in o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, po 3. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1, registrski organ prekine postopek odločanja o vpisu sklepa do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. Tako določen institut registrske zapore torej v zadostni meri varuje manjšinske delničarje pred pravnimi posledicami vpisa sklepa o prenosu delnic v register, torej pred prenosom delnic na glavnega delničarja. Presoja o tem, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev o predlaganem vpisu, ne da bi čakalo na pravnomočno odločitev o tožbenem zahtevku, pa je po 4. in 5. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1 pridržana registrskemu organu, s tem pa tudi tehtanje zadržanja nastanka pravnih posledic vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Tako se pokaže, da regulacijska začasna odredba v predlagani vsebini v tem postopku ni potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, ker so tožnikom varovane pravice v samem registrskem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožniki sami nosijo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, s katero naj bi sodišče do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine z dne 24.1.2007 (podrejeno izpodbojnosti navedenih sklepov) zadržalo vsa pravna dejanja in vse pravne učinke ter vse pravne posledice prenosa preostalih 54.917 delnic družbe T. d.d., katerih imetniki so manjšinski delničarji družbe, na glavnega delničarja H. AG, kot izhaja iz 2. točke sklepa skupščine delničarjev z dne 24.1.2007, poslovodstvu družbe T. d.d., prepovedalo vložiti predlog za vpis sklepa o prenosu delnic v sodni register, sodnemu registru pa prepovedalo izdajo sklepa o prenosu delnic in objavo v Uradnem listu RS. Poslovodstvu družbe naj bi še prepovedalo vložitev predloga za vpis sklepa o prenosu delnic v register nematerializiranih vrednostnih papirjev, Klirinško depotni družbi pa prepovedalo deponirati delnice na posebnem računu tako, da z njimi manjšinski delničarji ne morejo več razpolagati.

Zoper navedeni sklep so se tožniki pravočasno pritožili, uveljavljali pa so vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP in predlagali spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, vse s stroškovno posledico.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot ugotavlja pritožbeno sodišče, to pa v pritožbi zatrjujejo tudi pritožniki, so slednji predlagali izdajo tako imenovane regulacijske začasne odredbe. Namen le-te je v začasni (do odločitve o vloženem tožbenem zahtevku) ureditvi spornega razmerja med strankami, da se že v teku postopka odločanja o tožbenem zahtevku prepreči nastanek nenadomestljive škode, torej ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo uveljavljane terjatve ostalo brez pomena. To bi se zgodilo prav v primeru, če bi stranki že tekom postopka nastala nenadomestljiva škoda. Zato se taka ureditvena začasna odredba načeloma lahko vloži tudi pri ugotovitveni ali oblikovalni tožbi.

Tožniki so v utemeljitev predlagane začasne odredbe poleg zatrjevanja in utemeljevanja uveljavljane terjatve zatrjevali tudi, da jim bo z učinkovanjem sklepov skupščine z dne 24.1.2007 nastala nepopravljiva škoda, saj jim bo prenehal status delničarjev tožene stranke, posledično pa tudi pravni interes tako za predmetni postopek, kot tudi za postopke po že prej vloženih tožbah na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov, sprejetih na skupščinah 27.1.2005, 31.8.2005 in 8.6.2006, kot tudi pravni interes v nepravdnih postopkih zaradi imenovanja revizorja in zaradi kršitve pravice do obveščenosti. Tožniki so torej zatrjevali predpostavko za izdajo začasne odredbe po 2. alineji 2. odst. 272. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik (tožnik) verjetno izkazati, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.

Čeprav je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu navedlo, da se ni spuščalo v vprašanje, ali je podan eden od pogojev za izdajo začasne odredbe iz 2. odst. 272. člena ZIZ, pa je s sklicevanjem na materialnopravne določbe ZGD-1 presojalo prav potrebnost izdaje predlagane regulacijske začasne odredbe. Pri tem pritožbeno sodišče soglaša z razlogi prvostopenjskega sodišča, da je že po 4. odst. 387. člena ZGD-1 izrecno priznan manjšinskemu delničarju pravni interes za tožbo, za katero se zahteva pravni interes in ki izhaja iz lastništva delnic družbe, če jo je vložil do dne skupščine, ki odloča o prenosu delnic na glavnega delničarja. Za tožbe, vložene pred dnevom skupščine, na kateri so bili sprejeti sedaj s tožbo uveljavljani neveljavni sklepi, citirano zakonito določilo manjšinskim delničarjem izrecno ohranja pravni interes, zato uveljavljana nujnost izdaje začasne odredbe iz razloga, kjer bi z izvršitvijo izpodbijanega sklepa pritožniki izgubili pravni interes za že vložene tožbe, ni podana. Enako velja tudi za ohranitev pravnega interesa za v tem postopku vloženo tožbo na ugotovitev neveljavnosti (ničnosti podredno izpodbojnosti) skupščinskega sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. To izhaja že iz na podlagi 2. odst. 387. člena ZGD-1, smiselne uporabe določbe 1. točke 2. odst. 590. člena ZGD-1, da mora poslovodstvo družbe predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja priložiti tudi izjavo, da proti takemu sklepu v roku za izpodbijanje ni bila vložena tožba za izpodbijanje tega sklepa, ali za ugotovitev ničnosti, ali da je bil tak tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen, tožba zavržena ali umaknjena, ali da so se vsi delničarji z izjavo v obliki notarskega zapisa odpovedali pravici do izpodbijanja sklepa skupščine oziroma uveljavljanju njegove ničnosti. S tem pa je manjšinskim delničarjem dana možnost sodnega izpodbijanja skupščinskega sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja.

Vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register ima konstitutivni učinek, saj po 3. odst. 387. člena ZGD-1 šele z vpisom tega sklepa preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. Materialnopravne določbe ZGD-1, ki jih je pravilno povzelo v izpodbijanem sklepu prvostopenjsko sodišče, pa so namenjene prav varstvu manjšinskih delničarjev pred nezakonito iztisnitvijo iz družbe. Kot zapisano, mora poslovodstvo družbe predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic v register priložiti poleg notarsko overjenega prepisa zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev (1. odst. 387. člena ZGD-1), tudi že zgoraj omenjeno izjavo poslovodstva iz 1. točke 2. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1. Če take izjave poslovodstvo ne predloži, ker je bila proti sklepu skupščine o prenosu delnic pravočasno vložena tožba na neveljavnost (izpodbojnost ali ničnost) tega sklepa in o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, po 3. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1, registrski organ prekine postopek odločanja o vpisu sklepa do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. Tako določen institut registrske zapore torej v zadostni meri varuje manjšinske delničarje pred pravnimi posledicami vpisa sklepa o prenosu delnic v register, torej pred prenosom delnic na glavnega delničarja. Presoja o tem, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev o predlaganem vpisu, ne da bi čakalo na pravnomočno odločitev o tožbenem zahtevku, pa je po 4. in 5. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1 pridržana registrskemu organu, s tem pa tudi tehtanje zadržanja nastanka pravnih posledic vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Tako se pokaže, da regulacijska začasna odredba v predlagani vsebini v tem postopku ni potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, ker so tožnikom varovane pravice v samem registrskem postopku.

Povedanemu velja dodati, da je tudi sicer predlagana začasna odredba v delu, v katerem naj bi prvostopenjsko sodišče v tem postopku registrskemu sodišču prepovedalo izdati sklep o prenosu 54.917 delnic družbe T. d.d., katerih imetniki so manjšinski delničarji, na glavnega delničarja, ni sklepčna. Registrsko sodišče namreč ne izda sklepa o prenosu delnic, pač pa zgolj vpiše že izdan sklep o prenosu delnic (sprejet na skupščini družbe) v sodni register. Sklep registrskega sodišča o vpisu skupščinskega sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja pa ima kot rečeno učinek prenosa delnic. V kolikor pa so tožniki imeli v mislih prepoved vpisa sklepa o prenosu delnic v sodni register, pa je pravilno razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je taka začasna odredba nedopustna, saj sodišče v tem postopku izdaje začasne odredbe ne more nalagati drugemu (registrskemu) sodišču, kako naj v posameznem postopku odloči. Tožniki so predlagali tudi, naj sodišče z začasno odredbo prepove poslovodstvu tožene stranke vložiti predlog za vpis sklepa o prenosu delnic v register nematerializiranih vrednostnih papirjev, Klirinško depotni družbi pa prepove deponirati delnice na posebnem računu tako, da z njimi manjšinski delničarji ne morejo več razpolagati, taka začasna odredba pa naj bi veljala do pravnomočnosti tega pravdnega postopka. Toda obveznost Klirinško depotne družbe iz 3. odst. 387. člena ZGD-1, po kateri mora delnice v nematerializirani obliki deponirati na posebnem računu tako, da z njimi manjšinski delničarji ne morejo več razpolagati, je treba presojati v povezavi z novelo Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-A, Ur. list RS, št. 114/2006), ki je v 28. členu dodatno vključila 81.b člen in ureja prenos delnic z računov manjšinskih delničarjev na račun glavnega delničarja. Tega lahko izvede le na podlagi naloga glavnega delničarja, ki pa se lahko da šele po vpisu sklepa o prenosu delnic v sodni register. Dvojnega prenosa (najprej na poseben račun, nato pa iz njega na račun glavnega delničarja), torej po ZNVP, ni (primerjaj še Veliki komentar ZGD-1, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2007, druga knjiga, stran 695). Klirinško depotna družba torej poskrbi za nemožnost razpolaganja manjšinskih delničarjev z delnicami šele po vpisu skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register.

Ker je torej vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register materialna predpostavka za izvedbo naloga za prenos v Klirinško depotni družbi, manjšinski delničarji pa so, kot že zgoraj obrazloženo, pred nezakonitim prenosom njihovih delnic na glavnega delničarja dovolj varovani že z določbami ZGD-1 o poteku registrskega postopka, posledično tudi izdaja začasne odredbe, ki se nanaša na ravnanje poslovodstva tožene stranke pri Klirinško depotni družbi in same KDD, ni potrebna za začasno ureditev spornega razmerja med strankama, ker ga ureja za obravnavani primer predpisani registrski postopek vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja.

Ker ni izpolnjena zatrjevana predpostavka iz 2. alineje 2. odst. 272. člena ZIZ o potrebnosti izdaje začasne odredbe, se prvostopenjskemu sodišču ni bilo potrebno ukvarjati z verjetnostjo s tožbo uveljavljenega zahtevka, zato ni utemeljena pritožbena trditev, da prvostopenjsko sodišče verjetnosti terjatve sploh ni obrazložilo.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po 2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena in 155. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker pritožniki s pritožbo niso uspeli, morajo sami nositi svoje pritožbene stroške.