14. 9. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petra Kodriča, Sežana, na seji 14. septembra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 11. člena, prvega in četrtega odstavka 15. člena ter 17. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju ZPPDej). Navaja, da te določajo, da se lahko s posmrtnimi ostanki pokojnika, ki je bil upepeljen, ravna le na način, da se žara zakoplje na pokopališču ali pa se pepel raztrese na točno določenih mestih. Zatrjuje, da Ustava zagotavlja spoštovanje: "14. čl. enakost pred zakonom; 15. čl. (uravnoteženo) uresničevanje in omejevanje pravic; 34. čl. pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, in 35. čl. varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic." Pobudnik navaja, da želi v oporoki izraziti lastno voljo glede kraja, kjer naj bi bila njegova žara oziroma kjer bi se raztresel njegov pepel, vendar bo njegova volja nična, če bo izražena v nasprotju z izpodbijano ureditvijo. Meni, da je ureditev "paternalistična" ter da v 21. stoletju ni potrebe, da bi država odločala o posmrtnih ostankih človeškega telesa, saj so ti sanitarno neoporečni, okoljsko nevtralni ter ne ogrožajo javnega reda in miru. Zatrjuje, da pieteta in spoštovanje človeške celovitosti "načeloma" zahtevata, da se tudi po smrti z ostanki pokojnika ravna primerno "etosu časa in prostora". Vendar meni, da smrt, pogreb in žalovanje za posameznikom ne morejo pomeniti "predmeta javnega interesa", ki bi zahteval vpletanje države. Navaja, da se zaveda, da obstaja "tradicionalna večina ljudi", ki meni, da je treba žalovati oziroma se spominjati pokojnih na pokopališču. Vendar meni, da lahko ti brez škode nadaljujejo s svojim načinom, tudi če se preostalim dovoli žalovanje in spominjanje na drugih mestih. Pobudnik zatrjuje, da je vsak razumen človek sposoben in upravičen, da se sam odloči, kako bo živel in kako bo umrl. Zato naj ne bi obstajal razumen razlog, da bi ga država omejevala pri razpolaganju s svojimi posmrtnimi ostanki. Pobudnik meni, da je čas, da se smrt tudi v Republiki Sloveniji "(delno) detabuizira" ter da se omogoči bolj liberalno ravnanje s pepelom umrlega.

2.Za vsebinsko obravnavo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa bistvene sestavine, ki jih mora vsebovati vsaka pobuda. Med drugimi je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo ali zakonom. Gre za obveznost pobudnika, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek. Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[1]

3.Pobuda ne vsebuje jasno in določno oblikovanih razlogov (očitkov), s katerimi bi pobudnik utemeljil protiustavnost izpodbijanih določb ZPPDej. Pobudnik sicer navede določbe ZPPDej, ki naj bi bile protiustavne, in tudi posamezne člene Ustave, s katerimi naj bi bile te v neskladju. Vendar pobudi manjka ustavnopravna utemeljitev, zakaj naj bi bila ureditev v neskladju s posamezno človekovo pravico ali posameznim ustavnim institutom. Iz navedb izhaja zgolj splošno nestrinjanje z obstoječo ureditvijo; ne izhajajo pa razlogi, ki bi utemeljevali njeno protiustavnost. Zgolj s pavšalnimi trditvami o upravičenosti vsakega posameznika, da se sam odloča, kako bo živel in kako bo umrl, da je ureditev preveč "paternalistična", da ni razumnega razloga za izpodbijano ureditev in da je treba smrt "detabuizirati", pobude ni mogoče utemeljiti.

4.Glede na navedeno pobuda ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, ki so potrebne za njeno vsebinsko obravnavo. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti sta glasovali sodnici Mežnar in Šugman Stubbs ter sodnika Jaklič in Šorli. Sodnica Mežnar je dala odklonilno ločeno mnenje.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-481/22 z dne 7. 2. 2023, št. U-I-266/22 z dne 13. 12. 2022, št. U-I-410/18 z dne 3. 2. 2022, št. U-I-161/21 z dne 17. 9. 2021, št. U-I-177/19 z dne 1. 7. 2021 in št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020.

27. 9. 2023

ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE DR. ŠPELCE MEŽNAR K SKLEPU ŠT. U-I-48/23 Z DNE 14. 9. 2023

1.Večina sodnikov je v tej zadevi ocenila, da pobudnik ni podal ustavnopravne utemeljitve, zakaj naj bi bila ureditev posmrtnih ostankov upepeljene pokojne osebe, ki omogoča zgolj pokop žare na pokopališču ali njen raztros na točno določenih krajih, ne omogoča pa tega, da bi dediči pokojnika pepel raztresli na kraju, ki ga sami izberejo ali jo hranili doma, protiustavna. Trditve pobudnika, da bi moral vsak človek sam odločati, kaj bo z njegovimi posmrtnimi ostanki v primeru upepelitve, naj bi bile preveč pavšalne, zaradi česar vsebinska obravnava pobude sploh ni možna.

2.S tem zaključkom se nikakor nisem mogla strinjati. Pobudnik je po moji oceni povsem zadostno utemeljil, kaj in zakaj ga v zvezi z ureditvijo moti. Navedel je, da omejevanje razpolaganja z žaro krši osebno dostojanstvo in osebnostne pravice. Kolege in kolegico sem skušala prepričati, da gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki si zasluži našo pozornost. Žal smo ostali brez petega glasu.

3.Pobudnik je v pobudi med drugim navedel naslednje:

– Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti onemogoča, da bi svojci imeli v svoji posesti žaro pokojne osebe ali da bi opravili raztros pepela na določenem kraju, ki bi ga oseba izbrala v oporoki;

– Zakon in občinski predpisi (na katere se Zakon sklicuje) v njegovem primeru omogočajo zgolj pokop žare na pokopališču ali pa na mestih, določenih v občinskih aktih, ne pa na mestu, kjer sam želi, da pride do raztrosa pepela po njegovi smrti;

– njegovo oporočno razpolaganje glede raztrosa žare bo neveljavno, saj je v nasprotju z veljavno zakonodajo;

– takšna ureditev je pokroviteljska ter v nasprotju s človekovim dostojanstvom in pieteto, ki terjata, da človek sam odloča, kaj bo z njegovim pepelom po smrti;

– v primeru upepelitve tudi ni sanitarnih ali drugih okoljevarstvenih pomislekov zoper bolj liberalno ureditev, kot je trenutno veljavna;

– ker je kremacija v Sloveniji zelo razširjena, gre za problem, ki zadeva mnogo ljudi;

– za zakonsko omejevanje razpolaganja s pepelom in torej s svojim telesom po smrti, ni videti razumnega razloga.

4.Pobuda je edino pravno sredstvo, namenjeno "navadnemu državljanu" za uveljavljanje protiustavnosti zakonske ureditve. Če zakon v pravni položaj osebe neposredno posega (neposredno učinkuje), ima pobudnik pravni interes za njegovo izpodbijanje pred Ustavnim sodiščem. Pravna ureditev razpolaganja s pepelom kot posmrtnim ostankom osebe v primeru upepelitve nedvomno neposredno posega v položaj vsakogar. Kaj več od tega, da veljavna zakonodaja onemogoča raztros pepela po smrti na poljubnem kraju ali hrambo žare v domačem okolju, bi pravzaprav pobudnik moral navesti, da bi Ustavno sodišče pobudo obravnavalo po vsebini? Kakšne ustavnopravne argumente bi še moral navesti in zakaj ne zadošča, da se je jasno in nedvoumno skliceval na dostojanstvo in pieteto slehernika, da o svojem telesu odloča tudi za čas po smrti? Tega odgovora od večine nisem dobila.

5.Obžalujem, da je Ustavno sodišče izpustilo priložnost, da odloči o pomembnem in zanimivem ustavnopravnem vprašanju svobode posameznika, da razpolaga s svojimi upepeljenimi posmrtnimi ostanki.

dr. Špelca Mežnar Sodnica