Jedro

Ugovorno trditev o svojem položaju pasivnega družbenika mora dolžnik konkretizirati, sicer je ugovor neobrazložen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor druge dolžnice T. K. zoper sklep o izvršbi zavrnilo kot neobrazložen in zato neutemeljen.

V pritožbi, ki jo dolžnica zoper tako odločitev vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, opozarja, da sodišče ni izvedlo njenega predlaganega zaslišanja. Ker nima nikakršnih materialnih dokazov o tem, da kot pasivna družbenica ni vplivala na vodenje poslov, lahko to dokazuje le s svojo izpovedbo. Sam zapis "direktor" namreč še ne pomeni, da je bila pri poslovanju družbe aktivno udeležena.

Direktorja sta bila dva, poleg nje še prvi dolžnik, ki je kot večji družbenik dejansko vodil posle, dolžnica pa je bila kot direktorica in tedanja dolžnikova žena, vpisana zgolj v obdobju, ko ni imela službe. Sklep naj se torej razveljavi in ugovoru ugodi, oz. zadeva vrne v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pomen določbe 2. odst. 53. člena ZIZ o tem, kaj je obrazložen ugovor, je pravilno pojasnilo že prvo sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa. Dolžnik mora torej v ugovoru opredeljeno navesti dejstva, ki bi lahko preprečevala izvršbo in za taka dejstva predlagati dokaze.

Dolžnica pa, kot je razvidno iz vsebine njenega ugovora na red. št. 18, konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da kljub registrirani funkciji direktorice v resnici te ni izvrševala, ne navaja. Zgolj trditev, da je bila pasivna družbenica v smislu opredelitve tega pojma v odločbi Ustavnega sodišča, ni zadostna podlaga za izvajanje dokaza z dolžničinim zaslišanjem, ki naj bi relevantne okoliščine šele pojasnilo.

Izpodbijani sklep je torej pritožbeno sodišče potrdilo kot pravilen in zakonit, ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (čl. 365, točka 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).