Jedro

Za pravnomočno razsojeno stvar (v smislu ugovora res iudicata) gre v primeru, kadar v pravdah nastopajo iste stranke in je v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka, pri čemer morata biti oba kriterija izpolnjena kumulativno.

Kriterija istovetnosti strank in istovetnosti zahtevka upoštevaje citirano zakonsko določilo veljata tudi za presojo obstoja litispendence (oziroma t. i. visečnosti pravde).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka: - delno spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 12421/2014 z dne 4. 2. 2014 v 1. točki izreka delno razveljavi za znesek 27,00 EUR po računu št. CL 5029366/130611 z dne 27. 6. 2013 in za znesek 32,00 EUR po računu št. TPI 5029366/131011 z dne 24. 20. 2013, tožbeni zahtevek pa v tem delu zavrne; - delno razveljavi tako, da se v 1. točki izreka delno razveljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 12421/2014 z dne 4. 2. 2014, in sicer za zakonske zamudne obresti od: - zneska 1.082,87 EUR (po računu št. RN 5029366/130411 z dne 25. 4. 2013) za čas od 24. 7. 2013 dalje do plačila, - zneska 1.354,43 EUR (po računu št. RN 5029366/130511 z dne 23. 5. 2013) za čas od 24. 7. 2013 dalje do plačila, - zneska 139,00 EUR (po računu št. RN 5029366/130611 z dne 27. 6. 2013) za čas od 24. 7. 2013 dalje do plačila, - zneska 139,00 EUR (po računu št. RN 5029366/130711 z dne 23. 7. 2013) za čas od 2. 8. 2013 dalje do plačila, - zneska 139,00 EUR (po računu št. RN 5029366/130811 z dne 26. 8. 2013) za čas od 5. 9. 2013 dalje do plačila ter se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem oziroma nerazveljavljenem delu (tj. v preostalem delu I. točke izreka sodbe, ki obsega glavnico 2.854,30 EUR in izvršilne stroške, ter v II. točki izreka) pa se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje v tem obsegu potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 12421/2014 z dne 4. 2. 2014 v 1. in 3. točki izreka ostane v veljavi (I. točka izreka) ter da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 606,18 EUR nadaljnjih stroškov v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper citirano sodbo je iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov po svojem pooblaščencu vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Na pravilno vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo v celoti kot neutemeljeno zavrne ter toženi stranki naloži v plačilo stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavanem gospodarskem sporu tožeča stranka vtožuje plačilo 2.913,30 EUR iz naslova stroškov, ki so nastali z uporabo plačilnih kartic American Express. Zakonita zastopnica tožene stranke je namreč dne 14. 6. 2011 pri tožnici izpolnila pristopnico, na podlagi katere sta bili po odobritvi toženi stranki poslani zeleni American Express kartici za uporabnika A. A. in B. B. Slednja sta kartici začela uporabljati in z njuno uporabo je nastal predmetni dolg.

6. Sodišče prve stopnje je njenemu zahtevku v celoti ugodilo, tožena stranka pa z obravnavano pritožbo navedeno odločitev graja ter v ta namen navaja, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, da v zvezi z zahtevkom tožeče stranke že teče pravda (zoper B. B. se vodi postopek pred Okrajnim sodiščem v Kranju – P 308/2014) oziroma da je bilo o delu zahtevka prej že pravnomočno odločeno (postopek zoper A. A. – VL 77815/2014). To po njenem mnenju pomeni, da je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava).

7. O pritožbi tožene stranke je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Obravnavana zadeva predstavlja namreč gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odstavek 495. člena ZPP).

8. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo (drugi odstavek 319. člena ZPP).

9. Za pravnomočno razsojeno stvar (v smislu ugovora res iudicata) gre v primeru, kadar v pravdah nastopajo iste stranke in je v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka, pri čemer morata biti oba kriterija izpolnjena kumulativno.(2) V obravnavanem gospodarskem sporu pa pritožnica sama zatrjuje, da je v postopku pod opr. št. VL 77815/2014 pravnomočno odločeno o zahtevku tožeče stranke zoper A. A. To pomeni, da prvi izmed predhodno navedenih kriterijev ni izpolnjen. Sodišču prve stopnje kršitve prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari zato ni mogoče očitati.

10. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku (tretji in četrti odstavek 189. člena ZPP).

11. Ker torej kriterija istovetnosti strank in istovetnosti zahtevka upoštevaje citirano zakonsko določilo veljata tudi za presojo obstoja litispendence (oziroma t. i. visečnosti pravde), v konkretnem primeru pa pravdni stranki nista isti kot v zadevi P 580/2014 (ki na prvi stopnji še ni zaključen), pritožba ni utemeljena niti v zvezi z grajo, da o delu zahtevka, o katerem je bilo odločeno v tem postopku, že teče pravda.

12. Za spore majhne vrednosti – kakršen je tudi obravnavani – velja, da je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava – razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter relativnih kršitev določb postopka sta v teh primerih torej izključena.

13. Pritožnica v zaključnem delu obravnavane pritožbe vztraja, da je v zvezi z računom za stroške M. v znesku 2.580,00 EUR (katerega je sicer plačala, a meni, da ga je tožeča stranka zaračunala neutemeljeno) vložila reklamacijo, da je zanjo predložila listinske dokaze (elektronsko sporočilo z dne 27. 2. 2013 ter kopijo računa št. 5029366) pa je sodišče prve stopnje klub temu zaključilo, da tožena stranka reklamacije ni z ničemer dokazala, ter da je ne glede na to, da predhodno omenjenega računa tožeča stranka v tem postopku ne vtožuje, tega v predmetnem postopku potrebno upoštevati, saj se nanaša na medsebojno poslovanje med pravdnima strankama v istem časovnem obdobju (iz katerega so drugi vtoževani računi). S tem pa pritožbenemu sodišču ponuja kritiko dokazne ocene prvostopenjskega sodišča. Ker je ta v postopkih v sporih majhne vrednosti – kot citirano zgoraj – nedovoljen pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče na te navedbe ni odgovarjalo.

14. Je pa pritožbeno sodišče pri uradoma opravljenem preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v delu zahtevka, ki se nanaša na plačilo preostanka neplačanih članarin v skupni višini 27,00 EUR, ter v delu zahtevka, s katerim tožnica v tem postopku terja stroške za odvzem kartice in posledično pripravo dokumentacije za izterjavo v znesku 32,00 EUR, materialno pravo zmotno uporabilo.

15. Tožeča stranka (po računih, razvidnih iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 3. 2. 2014) v tem postopku zahteva plačilo stroškov, ki so nastali z uporabo plačilnih kartic American Express (s strani A. A. in B. B.). Svoj zahtevek temelji na pristopni izjavi zakonite zastopnice tožene stranke B. B. ter 4.j točki Pogojev za uporabo American Express Business Card, po kateri osnovni uporabnik odgovarja za vse stroške zaradi uporabe osnovnih in dodatnih karti. Na tej podlagi pa tožeča stranka po presoji pritožbenega sodišča ni mogla utemeljiti tudi zahtevkov iz naslova neplačanih članarin ter stroškov za odvzem kartice in posledično pripravo dokumentacije za izterjavo (kar je tožena stranka tudi prerekala). Temelja omenjenih zahtevkov v 4.j točki namreč ni mogoče najti. Sodišče prve stopnje, ki jima je ugodilo, je zato v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo. Ker tožeča stranka drugih dejstev, ki bi utemeljevala temelj predhodno navedenih obveznosti, ni podala, pa je pritožbeno sodišče obravnavani pritožbi delno ugodilo ter izpodbijano sodbo v 1. točki izreka spremenilo tako, da je zahtevek za plačilo v skupni višini 59,00 EUR zavrnilo (5. točka 358. člena ZPP). Pri tem zgolj pripominja, da niti v zvezi z zahtevkom za plačilo članarine po računu CL 5029366/130611 z dne 27. 6. 2013 niti v zvezi z zahtevkom za plačilo stroškov preklica kartice in priprave dokumentacije po računu TPI 5029366/131011 z dne 24. 10. 2013 tožeča stranka ni zahtevala zakonskih zamudnih obresti.

16. Pri preizkusu po uradni dolžnosti pa je (poleg obrazloženega) pritožbeno sodišče ugotovilo tudi, da izpodbijana odločitev ne vsebuje obrazložitve obrestnega dela zahtevka. Sodišče prve stopnje se je namreč opredelilo le do obresti, vsebovanih v vtoževanih računih, na pa tudi o zamudnih obrestih, kot so zahtevane s predlogom za izvršbo. To pomeni, da izpodbijana sodba glede zamudnih obresti (tj. od zneska 1.082,87 EUR za čas od 24. 7. 2013 dalje do plačila, od zneska 1.354,43 EUR za čas od 24. 7. 2013 dalje do plačila, od zneska 139,00 EUR za čas od 24. 7. 2013 dalje do plačila, od zneska 139,00 EUR za čas od 2. 8. 2013 dalje do plačila ter od zneska 139,00 EUR za čas od 5. 9. 2013 dalje do plačila) nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato njen objektivni preizkus onemogočen (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke zato ugodilo tudi v tem delu ter izpodbijano sodbo v 1. točki izreka v tem obsegu razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP), v katerem naj prvostopenjsko sodišče navedeno pomanjkljivost odpravi. V preostalem delu I. točke izreka (tj. za znesek 2.854,30 EUR glavnice in izvršilne stroške) ter v II. točki izreka pa je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišče prve stopnje v tem obsegu potrdilo (353. člen ZPP).

17. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP).

18. Ker tožeča stranka (po delni spremembi prvostopenjske sodbe) ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka (2,03 %) in zaradi tega dela tudi niso nastali posebni stroški, je pritožbeno sodišče odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti vse stroške pravdnega postopka. Uspeh se namreč niti v novem sojenju glede obrestnega dela zahtevka ne bo spremenil. Pritožbo je v tem delu zato zavrnilo in kot že obrazloženo, sodbo sodišča prve stopnje v 2. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

19. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US in 48/14. Op. št. (2): Tako VSL sodba I Cpg 706/2015.