Jedro

Brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku, v katerem je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, ne bi bilo razumno dodeliti glede na to, da terjatev nedvomno obstoji in ni bila poplačana, ter da bi bile kakršnekoli vloge prosilke v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločba je bila tožeči stranki zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku pod opr. št. In 644/2005 v obliki vseh nujnih postopkov, oprostitve plačila sodne takse in drugih stroškov zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč je ob presoji kriterija za dodelitev pomoči vpogledal in prebral navedbe prosilke ter spise Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. In 644/2005. Odvetnik A.A. je zoper tožnico in B.B. vložil predlog za izvršbo zaradi plačila takratnih 252.693,00 SIT. Na podlagi navedenega predloga je sodišče 12. 10. 1999 izdalo sklep o izvršbi, ki je pravnomočen. Tekom postopka je prvodolžnica B.B. umrla, kot dedinja pa je sedaj v celoti dolžnica prosilka. Ker je bil upnik v izvršilnem postopku s predlaganimi sredstvi izvršbe neuspešen, je dne 16. 6. 2005 predlagal nadaljevanje izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom, rubežem in prodajo nepremičnin katerih lastnica je prosilka. Nepremičnina, ki je v njeni lasti, je bila že dvakrat na javni državi, ki pa sta bili obe neuspešni. K že začeti izvršbi je pristopil tudi upnik C. d.d. Tožnica je v nadaljevanju postopka na drugi javni dražbi predlagala odlog izvršbe za čas dveh let, pri čemer je sodišče prošnjo za odlog poslalo upnikoma, ki imata čas izjaviti se na prošnjo prosilke v roku 30 dni (javna dražba je bila 2. 10. 2013). Po ugotovitvah sodišča konkretna zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma je nerazumna, saj je sklep o izvršbi že pravnomočen, terjatev upnika obstoji in tožnica jo je dolžna plačati, prav tako pa ni tožnica navedla nobenih razlogov zaradi katerih bi lahko bila v nadaljevanju izvršilnega postopka uspešna. Sodišče tudi ne more slediti navedbam tožnice, da dolga ne more poplačati, ker nima sredstev, saj to ni ugovorni razlog v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju. Izvršilno sodišče ni pristojno za odlog plačila dolga, temveč je to stvar dogovora med upnikom in dolžnikom, saj bo upnik tisti, ki bo vodil nadaljevanje izvršilnega postopka v smislu izjave v zvezi s prošnjo prosilke za odlog izvršbe.

V vloženi tožbi tožeča stranka nasprotuje izpodbijani odločitvi, ker meni, da se je zgodilo več nepravilnosti v 16 let trajajočem postopku, poleg tega opozarja na kazniva dejanja odvetnika A.A. (upnika) ter višje sodnice. Poudarja, da ji grozi, da postane brezdomka in sicer iz razloga, ker ji pravdni jezik in zakoni niso znani. Prosi za oprostitev sodnih taks in drugih sodnih stroškov, prosi za zagovornika in sodno varstvo.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka ne ugovarja dejanskemu stanju, ki je skladno s podatki upravnega spisa. Tako ni spora o tem, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z izvršilnim postopkom, v katerem je postal pravnomočen sklep o izvršbi zaradi izterjave dveh terjatev upnika odvetnika in C. d.d. Dve javni dražbi sta bili že neuspešni, tako da je sedaj izvršilni postopek v fazi, ko je tožnica podala predlog za dveletni odlog izvršbe, ki ga je sodišče vročilo upnikoma, ki se imata o tem pravico izjaviti v roku 30 dni.

Po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se pri presoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku, v katerem je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, zato tudi po presoji sodišča ne bi bilo razumno dodeliti, glede na to, da terjatev nedvomno obstoji in ni bila poplačana, ter da bi bile kakršnekoli vloge prosilke v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh. V zvezi s tožbenimi navedbami pa sodišče pojasnjuje, da je predmet tega upravnega spora izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Ta je ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilna in zakonita. Dejstvo, da tožnica nima sredstev za poplačilo terjatve, ni ugovorni razlog v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju in ga sodišče ne sme upoštevati, ne glede na finančno situacijo tožnice.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.