Jedro

Pri presoji ali gre za identičen predlog za izdajo začasne odredbe kot prvič, je odločilen odgovor na vprašanje, ali se predlog utemeljuje z enakimi ali drugačnimi dejanskimi okoliščinami in kdaj so le-te nastale. Sodišče prve stopnje se, ko odloča o utemeljenosti novega predloga za izdajo začasne odredbe, ne sme več opreti na dejstva v novem predlogu za izdajo začasne odredbe, ki so že bila predmet obravnavanja v prvem postopku zavarovanja.

Sodišče je tudi v postopku zavarovanja vezano na določilo 286. člena ZPP, ki določa eventuelno maksimo glede presoje dejstev in dokazov.

Učinek pravnomočno odločene stvari izključuje možnost uveljavljanja enakega zavarovanja na enaki dejanski podlagi - varstva pred vlago zaradi rušilnih del na toženčevi polovici objekta. Pritožnica z istimi razlogi na isti dejanski podlagi zasleduje po vsebini enako varstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoji stroške pritožbenega postopka sama.

III. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 892,80 EUR stroškov za odgovor za pritožbo v 15 dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem sklepu je sodišče zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se glasi, da sta toženi stranki dolžni na svoji polovici stanovanjskega objekta – dvojčka pokriti celotno površino strehe na način, da meteorne vode ne bodo prihajale v stik s horizontalno betonsko ploščo zgornjega nadstropja tega dela objekta in se v betonski plošči ne bo zadrževala vlaga, urediti odvodnavanje meteornih voda s strehe tako, da bo to preprečilo zamakanje po fasadi objekta, zadrževanje vlage na fasadi in odpadanje betona iz napuščev na severni in južni strani objekta ter prepoved vsakršnih gradbenih in adaptacijskih del s katerimi bi nastala nova škoda na delu objekta – dvojčka, ki je v lasti tožeče stranke oziroma na skupnih delih objekta (I). Predlog v delu, ki se glasi, da sta toženi stranki dolžni sanirati reze v horizontalnih medetažnih ploščah v vseh etažah objekta, ki se nahajajo ob vmesni steni, ki razmejuje polovico, ki je v lasti tožeče oziroma tožene stranke in zaščititi vse zunanje vratne odprtine, izsušiti vlago iz vmesne stene in zagotoviti takšno vlažnost zraka temperaturo v svojem delu objekta, da s svojimi neposrednimi oziroma posrednimi učinki ne bosta povzročali nastanka površinske kondenzacije na vmesni steni in za primer kršitve izreči toženima strankama plačilo denarne kazni v višini 10.000,00 EUR, je zavrnilo (II).

2. Odločitev sodišča po odvetniku izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da predlog za izdajo začasne odredbe z dne 9. 7. 2021 po vsebini zahtevnega varstva niti po podani dejstveni podlagi, ki zahtevano sodno varstvo utemeljuje, ni enak njenim predhodnim predlogom za izdajo začasne odredbe o katerih je v tem pravdnem postopku odločilo sodišče v sklepu z dne 15. 7. 2016 in 29. 11. 2017. Cilj, ki ga je zasledoval predlagatelj s predlogom za izdajo začasne odredbe v letu 2016, je bil, da se prepreči zamakanje v tožničin del objekta iz dela objekta tožencev, medtem ko je cilj predloga za izdajo začasne odredbe z dne 9. 7. 2021, da se prepreči prehajanje meteornih voda v stik s horizontalno betonsko ploščo nad vrhnjim nadstropjem objekta tožencev in prepreči zadrževanje vlage v betonski plošči. Zato se posledično razlikujejo tudi izvršitvena ravnanja, ki so potrebna za dosego ciljev. Za izpolnitev obveznosti po začasni odredbi iz leta 2016 je dovolj, da tožena stranka proti vdoru vode zaščiti del strehe, ki neposredno meji na tožničin del objekta, za izpolnitev obveznosti po začasni odredbi iz leta 2021 pa je potrebno streho nad delom, ki je v lasti tožencev, zaščititi po celotni površini, saj bo samo s tem preprečeno prehajanje meteornih voda in zadrževanje vlage v zgornji betonski plošči na delu objekta tožencev. Dodatno je predlagana tudi ureditev meteornih voda, da te ne bodo zamakale po fasadi iz napuščev. Predlog je konkreten in jasen, tožencema pa pušča prosto izbiro, na kakšen način bosta uredila odvodnjavanje, da bodo preprečeni negativni vplivi na del objekta tožnikov. Zadnji predlog se sklicuje tudi na zmanjšanje mehanske odpornosti in zato povečano potresno ogroženost objekta zaradi zamakanja. Tožeča stranka izpodbija zavrnitev predloga začasne odredbe v delu, da je tožena stranka dolžna sanirati reze v horizontalnih medetažnih ploščah v vseh etažah njunega dela objekta, ki se nahajajo ob vmesni steni s tožničinim delom objekta, zaščititi vse zunanje odprtine, izsušiti vlago iz vmesne stene ter zagotoviti vlažnost zraka ter temperaturo v njunem delu objekta, da ne bo več prihajalo do površinske kondenzacije na skupni vmesni steni. Ugotovitev sodišča, da rezi medetažnih ploščah ne ogrožajo statike objekta, je v nasprotju z izvedenskimi mnenji, iz katerih sledi, da je stanje oslabljene potresne varnosti in odpornosti objekta posledica rušitvenih del tožencev na svoji polovici objekta, kar vse predstavlja težko nadomestljivo škodo, saj bo v primeru potresa tožničin del objekta poškodovan oziroma porušen.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka s tožbo uveljavlja varstvo lastninske pravice na svoji polovici stanovanjske hiše – dvojček, zaradi prepovedanih emisij – zamakanja vode, kar je posledica rušilnih posegov tožencev na njuni polovici hiše. Takšna razmerja se urejajo v negatorni pravdi, ki je urejena v SPZ. Zaradi izsekanih odprtin v medetažnih ploščah, ki zmanjšujejo potresno varnost tožničinega dela objektov, uveljavlja varstvo v smislu določila 133. člena OZ in predlaga, da sodišče toženi stranki naloži, da zapre odprtine z ustrezno zapolnitvijo (upravičen ukrep za preprečitev ali zmanjšanje škode na porušenem objektu ob potresu).

6. Tožeča stranka je doslej vložila 3 predloge za izdajo regulacijskih začasnih odredb. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena (drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je v predlogu za izdajo začasne odredbe, na katerega se nanaša izpodbijani sklep v I. točki, bilo že pravnomočno odločeno v sklepu istega sodišča z dne 15. 7. 2016, ko je sodišče toženi stranki naložilo, da mora na svojem delu hiše s strešno kritino pokriti streho in je do pravnomočne odločitve sodišča dolžan opustiti vsakršna gradbena in adaptacijska dela, s katerimi bi povzročala nastanek nove škode.

7. Pri presoji ali gre za identičen predlog za izdajo začasne odredbe kot prvič, je odločilen odgovor na vprašanje, ali se predlog utemeljuje z enakimi ali drugačnimi dejanskimi okoliščinami in kdaj so le-te nastale. Sodišče prve stopnje se, ko odloča o utemeljenosti novega predloga za izdajo začasne odredbe, ne sme več opreti na dejstva v novem predlogu za izdajo začasne odredbe, ki so že bila predmet obravnavanja v prvem postopku zavarovanja (okoliščine v zvezi z zamakanjem v tožničino polovico dvojčka zaradi rušilnih posegov na strani tožene stranke). Iz obeh predlogov povsem jasno sledi, da jih je tožnica predlagala z namenom, da prepreči zamakanje v svojo polovico dvojčka.

8. Pritožnica niti v pritožbenem postopku ne pove, na katerih novih dejstvih, ki v letu 2016 ne bi obstajala, temelji predlog iz leta 2021, in prezre, da je sodišče tudi v postopku zavarovanja vezano na določilo 286. člena Zakona o pravdnem postopku, ki določa eventuelno maksimo glede presoje dejstev in dokazov. Zato tožeča stranka ne more z navajanjem novih dejstev in dokazov uveljavljati predlog za izdajo začasne odredbe, ne da bi se sklicevala na spremenjene okoliščine, ki so nastopile v času od leta 2016 do 2021 (po izdaji prve začasne odredbe). Učinek pravnomočno odločene stvari izključuje možnost uveljavljanja enakega zavarovanja na enaki dejanski podlagi - varstva pred vlago zaradi rušilnih del na toženčevi polovici objekta. Pritožnica z istimi razlogi na isti dejanski podlagi zasleduje po vsebini enako varstvo.

9. V zvezi s predlogom za začasno odredbo II/1b, na podlagi katerega naj bi tožena stranka sanirala reze v horizontalnih medetažnih ploščah v vseh etažah, ki se nahajajo ob vmesni steni, ki razmejuje obe polovici dvojčka, je potrebno povedati, da je predlog nedoločen, saj iz predlaganega izreka ni mogoče razbrati vsebine varstva, ki ga predlagatelj želi. Da zasleduje protipotresno varstvo, sledi le iz obrazložitve, a dolžniku mora biti iz izreka jasno, nastanek katere škode mora preprečiti.

10. Pritožnica prezre, da je odločitev o zavrnitvi v točki b pravilna tudi zato, ker gre za regulacijsko začasno odredbo, v trditveni podlagi pa ni izkazala možnosti vzpostavitve v prejšnje stanje za dolžnika, če v pravdi ne bi uspela. S tem pogojem je dodatno omejena izdaja regulacijskih začasnih uredb, katerih učinek mora biti po razveljavitvi odredbe ali poteka časovnega roka določenega v njej, odpravljiv.

11. Končno je pravilna tudi odločitev v točki C, saj tožeči stranki ni uspelo dokazati, da ji zaradi površinske kondenzacije grozi nenadomestljiva škoda. S tem ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je takšen predlog zavrnilo. Pa tudi v primeru, da bi bila izkazana težko nadomestljiva škoda, bi bilo potrebno tehtati neugodne posledice za obe stranki, trditvena podlaga tožeče stranke pa je tudi v tej smeri izostala.

12. Pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in je pravilno uporabilo določila materialnega prava, zato višje sodišče pritožbo tožeče stranke zavrača kot neutemeljeno in potrjuje sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi 15. členom ZIZ).

13. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama in je dolžna povrniti stroške za odgovor na pritožbo toženi stranki. Njihova natančna specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu. Sodišče je stroške odmerilo na podlagi Odvetniške tarife.