Jedro

Če sodišče ugotovi, da aleatornosti ob sklenitvi pogodbe ni oziroma je neznatna, je dolžno opraviti presojo, ali je podano očitno nesorazmerje med naklonitvijo preživljanca in storitvijo preživljavca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je pogodba o prodaji nepremičnin, ki sta jo dne 27. 1. 2016 sklenili A. A. kot prodajalka in toženec kot kupec, v celoti nična (I. točka izreka) ter odločilo, da se pri nepremičninah ID znak 001, ID znak 002, ID znak 003, ID znak 004, ID znak 005 in ID znak 006 vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se izbriše vknjižba lastninske pravice, opravljena v korist toženca in se pri teh nepremičninah znova vpiše lastninska pravica v korist prejšnjega imetnika (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da tožnikoma povrne pravdne stroške v višini 6.544,74 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Toženec je zoper tožbo pravočasno vložil pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo kot neutemeljeno zavrne ter tožnikoma naloži povrnitev stroškov. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje s tem, da odloči, da so stroški te pritožbe nadaljnji stroški postopka. Navaja, da pri izpodbijani pogodbi ni šlo za aleatornost, saj se je od vsega začetka vedelo, da darovalki ostaja zgolj pet mesecev življenja, o čemer je obdarjenca seznanila že na prvem sestanku. Zato je brezpredmetna razprava o tem, ali naj bi šlo za pogodbo o preužitku ali za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, z izjemo če bi šlo za mešano pogodbo. Sodišče se niti opredelilo, ali je bila kavza pogodbe (gre za subjektivno kavzo), da „_njena brata po njej zaradi vsega hudega, kar sta storila njen in materi, po njen ne dedujeta ničesar_“ ali je bila to aleatornost odplačne pogodbe, s čimer ni spoštovalo osebnosti pokojne. Pojasnjuje, da je pokojna (prodajalka) dne 27. 1. 2016 z njim sklenila prodajno pogodbo. Ker je vedela, da ne bo sposoben plačati kupnine, je dne 7. 3. 2016, ko je potekel rok za plačilo, s tožencem podpisala še „Primopredajni zapisnik in potrdilo o plačilu kupnine“. Z navedenim aktom, ki predstavlja odpust dolga po 319. členu OZ, se je prodajna pogodba spremenila v darilno pogodbo. Pravno razmerje med strankama je bilo tedaj zaključeno. To, da prodajalka ni izročila pogodbe, nima na obstoj pogodbe nobenega vpliva, saj je bila izročitev od podpisa dalje (27. 1. 2016) iztožljiva, od overovitve podpisa prodajalke (15. 2. 2016) pa je bil mogoč vpis novega lastnika v zemljiško knjigo. Gre torej za darilo in toženca pred omenjenim datumom niti kasneje ni vezala nobena pravnoposlovna dolžnost pomoči pokojnici pri njeni bolezni. Prav tako se sodišče ni opredelilo do določbe 535. člena OZ, ki določa, da v primeru, če je po isti pogodbi obdarjenec dolžan obogatiti darovalca, gre za darilno pogodbo glede presegajoče vrednosti. Če bi sodišče namreč menilo, da je v določenem delu šlo za odmeno tožene stranke, bi šlo kvečjemu za mešano pogodbo, za kar pa ni postavljen adekvaten zahtevek. Če bi se sodišče kljub temu odločilo, da gre za aleatorno pogodbo, bi moralo vsaj rešiti vprašanje, ali je možno, da o isti stvari obstajata dve pogodbi z različnima zavezancema, saj bila pogodba sklenjena tudi s toženčevo ženo.

3. Tožnika sta na pritožbo odgovorila in predlagata, da jo sodišče zavrne. Izpodbijana pogodba je nična ne glede, ali prikriva pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali darilno pogodbo za primer smrti, saj morajo biti vse sklenjene v obliki notarskega zapisa. Pogodbe, za katere je predpisana oblika notarskega zapisa, pa ne morejo konvalidirati niti z realizacijo. Navedbe o odpustu dolga so neutemeljene, saj je bilo že ob sklenitvi pogodbe jasno, da toženec ni dolžan plačati kupnine, torej dolg sploh ni obstajal. Podpis primopredajnega zapisnika in potrdilo o plačilu kupnine sta namenjena samo videzu prodajne pogodbe. Ne strinjata se, da obravnavana pogodba ni bila aleatorna. Ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče ugotoviti, kakšna bo nasprotna dajatev prevzemnika. Dejstvo, da je bila pričakovana življenjska doba pol leta, pa ne pomeni prekratkega obdobja, saj kljub relativni predvidljivosti ni bilo mogoče oceniti trajanja izvrševanja dogovorjenih obveznosti. Razen v res izjemnih primerih, ko denimo preživljancu smrt že gleda v obraz in je le še vprašanje dni, kdaj bo nastopila, je vsaj določena mera tveganja vselej prisotna. Četudi bi zapustnica naredila več pogodb z enako vsebino, ni nobene ovire, da ne bi sklenila pogodbe o dosmrtnem preživljanju tudi s toženčevo ženo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da čeprav bi sledilo pritožbi, da pri obravnavni pogodbi ni bilo podane aleatornosti in je prevladal darilni namen, je pogodba nična v vsakem primeru, saj bi glede na ugotovljeno dejansko stanje kvečjemu šlo za darilo za primer smrti. Prvostopno sodišče je pravilno pojasnilo, da mora biti tudi slednja skladno s 545. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) sklenjena v obliki notarskega zapisa, prav tako mora biti listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu. Nedvomno nobeden izmed navedenih pogojev v danem primeru ni bil izpolnjen.

Glede razmejitve med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in darilno pogodbo

6. Osrednji pritožbeni očitek je, da v danem primeru ni bilo podane nikakršne aleatornosti, zato ne pride v poštev pogodba o dosmrtnem preživljanju, temveč je šlo za darilno pogodbo. Aleatornost (tveganost) je poleg zaupnosti poglavitna prvina pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Opredeljujeta jo dve neznanki: trenutek smrti je vselej negotov (1), obenem tveganost izhaja iz dejstva, da preživljavčevih obveznosti in dajatev ni mogoče natančno in merljivo izraziti (2), bodisi v denarju ali z nekim skupnim imenovalcem, saj je negotovo, kolikšno pomoč bo preživljanec potreboval do svoje smrti. Obstoji torej tveganje, da bo ena ali druga pogodbena stranka več dala kot prejela.1

7. Kar se tiče razmejitve, ali v obravnavanem pogodbenem razmerju prevlada darilni namen (animus donandi) ali aleatorni element, iz sodne prakse kot pomembna okoliščina izhaja, „_ali je bila ocena koristi in obveznosti določljiva ob sklenitvi pogodbe_“ in če je bila določljiva, „_ali je šlo že ob sklenitvi pogodbe za očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo_“.2 Bistveno torej ni, v kolikšnem obsegu je toženec do njene smrti skrbel za pokojno, temveč ali je bilo ob sklenitvi pogodbe res očitno, da teh obveznosti sploh ne bo, oziroma, da bodo v primerjavi s pridobljeno koristjo, neznatne.3 Kot sicer pravilno izpostavljata tožnika, bo kršitev načela enake vrednosti dajatev pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju prišla v poštev v res izjemnih primerih: tedaj, ko se stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika med vrednostma nasprotnih dajatev tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen.4 Povedano tudi drugače, pri odplačni in tvegani pogodbi že po naravi stvari ni mogoče za nazaj (ex post facto) opraviti analize in obračuna vrednosti opravljenih storitev. Tudi če je kmalu po sklenitvi pogodbe preživljanec umrl, in je zato vrednost dejansko opravljenih preživljavčevih storitev in dajatev v izrazitem nesorazmerju z vrednostjo pridobljenega premoženja, pogodbe samo zaradi tega ni mogoče opredeliti kot darilne - tako kot izplačilo dobitka na loteriji, ki je izrazito nesorazmeren vplačani vrednosti loterijskega listka, nesporno ni darilo.5 Vendar, če sodišče ugotovi, da aleatornosti ob sklenitvi pogodbe ni oziroma je neznatna, je dolžno opraviti presojo, ali je podano očitno nesorazmerje med naklonitvijo preživljanca in storitvijo preživljavca.

8. Pritrditi gre pritožbi, da se prvostopno sodišče ni natančno opredelilo, ali je bilo ob trenutku sklenitve navidezne prodajne pogodbe podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo toženca. Četudi je prepričljivo ugotovilo, da sta se toženec in njegova žena dogovorila, da bosta v zameno za pomoč pokojni prejela njeno premoženje (15. točka obrazložitve), bi kljub temu še vedno lahko šlo za darilno pogodbo, če bi bilo ob sklenitvi pogodbe podano očitno nesorazmerje med dajatvama in sta se stranki tega zavedali. Pritožbeno sodišče kot pomembno okoliščino izpostavlja, da ste se toženec in pokojna zavedala, da bo smrt nastopila razmeroma hitro.6 Neprerekano je, da je pokojna tožencu pred sklenitvijo pogodbe povedala, da ji ne ostaja več kot pet mesecev življenja in navsezadnje je tudi preminila približno štiri mesece zatem. Nadaljnja pomembna okoliščina je, da je pokojna prodajalka, poleg obravnavnih šestih parcel, ki jih je odsvojila tožencu, tudi toženčevi ženi odsvojila še eno stanovanje, ki sicer ni predmet tega postopka. Podobno kot je treba gledati kot celoto pomoč, ki sta jo toženec in njegova žena nudila pokojni, je treba gledati kot celoto, kar sta prejela v zameno. Z ozirom na zavedanje, da je bila pokojna neozdravljivo bolna in ji je preostalo samo še pet mesecev življenja, je bilo ob sklenitvi pogodbe podano očitno nesorazmerje med vzajemnimi dajatvami. Ob nadaljnjem dejstvu, da je bil osrednji nagib prodajalkinih razpolaganj, kar je izrecno povedala tudi tožencu, „_da njena brata po njej zaradi vsega hudega, kar sta storila njej in materi, po njej ne dedujeta ničesar_“, ne pa prejeta pomoč do svoje smrti, v obravnavanem pogodbenem razmerju očitno prevlada darilni namen.

Glede darila za primer smrti

9. Kot nakazano, četudi navidezna prodajna pogodba prikriva darilno pogodbo, je pogodbeno razmerje v vsakem primeru nično, saj gre za darilo za primer smrti.

10. Po veljavnih pravilih civilnega prava je darilna pogodba t. i. realni kontrakt in se zato za njeno sklenitev zahteva tudi dejanska izročitev stvari.7 Za presojo, kdaj je bilo darilo dano, je torej relevanten trenutek prehoda premoženja in ne trenutek sklenitve same pogodbe.8 Pritožbeni očitek, da nima vpliva, da prodajalka kupcu ni izročila pogodbe, je zato neutemeljen. Toženec je zaslišan izpovedal, da je vpis v ZK opravil šele po smrti pokojne, ker mu je: „Gospa tako naročila“ (list. 85), izpovedal je še, da mu je rekla: „_Ko bom jaz odšla, te tam čakajo pogodbe in uredi jih, da bodo v zemljiški knjigi_“ (list. 86.). To je potrdila tudi zaslišana toženčeva žena: „_Na njeno željo, tako je bilo. Ona je imela pogodbo vse do smrti pri sebi in potem, ko je ona umrla, je potem tako naročila, da on vpiše v zemljiško knjigo_“ (list. 106). Glede na podano, je prvostopno sodišče, ne glede na to, da je obravnavani pravni posel opredelilo kot pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pravilno zaključilo, da je bila izročitev obravnavanih nepremičnin odložena vse do smrti darovalke (25. točka obrazložitve).

11. Pritožba zato prav tako neutemeljeno navaja, da je darilna pogodba postala že „perfektna“ s podpisom primopredajnega zapisnika in izdanim potrdilom o plačilu kupnine z dne 7. 3. 2016, ki naj bi predstavljala odpust dolga po 319. členu OZ. Prvostopno sodišče je pravilno pojasnilo, da je primopredajni zapisnik služil zgolj navidezni naravi pogodbe oziroma prikrivanju, da toženec nima sredstev za nakup nepremičnine („_prekrivanju sredstev_“, 9. točka obrazložitve), zato nima nikakršnega realnega pomena. Toženec je namreč sam izpovedal, da ko je pokojna sestavljala pogodbo, je vedela, „da mi v osnovi nimamo teh sredstev“ (na list. št. 82). Na še eno izrecno vprašanje sodišča, zakaj je to sestavila, je odgovoril: „_Ja, zaradi sredstev_“ (na list. št. 82). Ker dolg sploh ni obstajal, ne more iti za odpust dolga. Glede na podano toženec povsem neutemeljeno navaja, da je bila darilna pogodba izpolnjena že za časa življenja darovalke oziroma da je šlo za običajno darilno pogodbo. Ni dvoma namreč, da se je darilna pogodba dejansko realizirala šele z darovalkino smrtjo, saj je toženec šele tedaj prejel v posest pogodbe, na podlagi katerih je izvedel vpis v zemljiško knjigo. Z ozirom na zgoraj podano izhodišče, da je v danem razmerju prevladal darilni namen, je šlo med pravdnima strankama za darilo za primer smrti. Ker pogodba ni bila sklenjena obliki notarskega zapisa, niti ni bila listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu (545. člen OZ), je ravno tako nična. Ker je za darilo za primer smrti zapovedana najstrožja oblika pogodbe, predpisana tudi zaradi varstva širšega oz. celo javnega interesa, je izključena uporaba teorije o realizaciji, saj je predpisana obličnost ultimativen pogoj za veljavnost pogodbe.9 Ker gre za darilo za primer smrti, pritožba prav tako neutemeljeno navaja, da gre za dve pogodbi o dosmrtnem preživljanju z isto vsebino.

12. Na pravno usodo obravnavane pogodbe nima nobenega vpliva tudi pritožbeni očitek, da bi v danem primeru lahko šlo za mešano pogodbo. Četudi bi pritožbeno sodišče ugotovilo, da gre v poglavitnem (presegajočem) delu za darilo za primer smrti, v preostalem za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, bi bilo pogodbeno razmerje še vedno v celoti nično, saj je za obe pogodbi predpisana stroga obličnost. 13. Ker je v prvostopno sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar je materialnopravno napačno opredelilo obravnavano razmerje kot pogodbo o dosmrtnem preživljanju (namesto kot darila za primer smrti), pritožbeno sodišče sodbe ni razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje (5. alineja 358. člena ZPP). Ker je izpodbijana navidezna pogodba nična, četudi gre za darilo za primer smrti, na kar je prav tako pravilno opozorilo prvostopenjsko sodišče, je pritožbeno sodišče sodbo potrdilo in pritožbo v celoti zavrnilo.

14. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 154. in 155. členom. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča pa z odgovorom ni prispevala k rešitvi te zadeve.

1 Sodba VS RS II Ips 244/2010 z dne 25. 7. 2013, 6. točka obrazložitve. 2 Sodba VS RS sodba II Ips 179/2012 z dne 30. 10. 2014, 8. točka obrazložitve. 3 Prav tam. 4 Sklep VS RS II Ips 284/2013 z dne 20. 8. 2015, 23. točka obrazložitve in sodba VS RS II Ips 324/2016 z dne 27. 7. 2017, 13. točka obrazložitve. 5 Primerjaj VSRS Sodba II Ips 324/2016 z dne 27. 7. 2017, 11. točka obrazložitve. 6 VSRS Sklep II Ips 92/2020 z dne 20. 1. 2021, 17. točka obrazložitve. 7 Sodba II Ips 1134/2008 z dne 29. 3. 2012, 7. točka obrazložitve. 8 Sodba II Ips 388/2010 z dne 5. 5. 2011, 8. in 9. točka obrazložitve. 9 Primerjaj VSRS sodba II Ips 386/2011 z dne 19. 6. 2014, 10. točka obrazložitve.