Jedro

Tretji lahko vloži ugovor do konca izvršilnega postopka, praviloma takrat, ko se izvršba še opravlja. V konkretni zadevi rubež po podatkih v spisu še ni bil opravljen, zato je ugovor tretjega preuranjen. Mogoče je sicer ugovor tretjega vložiti po izdaji sklepa o izvršbi še pred opravo rubeža, vendar takrat, ko je v sklepu o izvršbi naveden predmet, nad katerim ima tretji pravico, ki preprečuje izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče kot preuranjen zavrglo (pravilno zavrnilo) ugovor R. K. kot tretje.

Proti sklepu se pritožuje R. K.. Navaja, da je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine dolžnika, ki se nahajajo na naslovu dolžnika, ki naj bi bil R... 4 v Ljubljani. To pa ni naslov dolžnika, tam dolžnik nima nobenih premičnin, saj so vse premičnine v lasti in posesti pritožnice in matere R. K.. ZIZ ne določa kot pogoj za vložitev ugovora tretjega že opravljenega rubeža. V stanovanju živi R. K. s hčerko in materjo in s tem verjetno izkazuje, da dolžnik na tem naslovu nima svojih stvari. V nadaljevanju predlaga odlog izvršbe.

Pritožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 64. člena ZIZ določa, da kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in pri njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Tretji lahko vloži ugovor do konca izvršilnega postopka, praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja. V konkretni zadevi rubež po podatkih v spisu še ni bil opravljen, zato je ugovor tretje res preuranjen. Mogoče je sicer ugovor tretjega vložiti po izdaji sklepa o izvršbi še pred opravo rubeža, vendar takrat, ko je v sklepu o izvršbi naveden predmet, na katerem ima tretji pravico, ki preprečuje izvršbo. V obravnavanem primeru pa predlog in sklep o izvršbi nista tako oblikovana.

Pravilnost takšne odločitve potrjujejo že same navedbe R. K. v ugovoru tretjega, da so v stanovanju na R... 4 predmeti, ki so v lasti nje ali pa njene matere, pri čemer ne opredeli, za katere predmete in v lasti katere izmed njiju so. Tako se pokaže, da je odločitev prvega sodišča o preuranjenosti ugovora tretje, pravilna.

To bi sicer narekovalo zavrnitev pritožničinega ugovora, ker pa je sodišče njen predlog zavrglo, odločitev pritožnici ni v škodo.

O pritožničinem predlogu za odlog izvršbe in o predlogu upnika za spremembo sredstva in predmetov izvršbe (list. št. 28 in nadaljnje) bo v nadaljevanju postopka moralo odločiti prvo sodišče, ki bo moralo najprej razčistiti in odpraviti tudi nejasnosti glede imena in naslova dolžnika, ki se nahaja v spisu: samo primeroma to sodišče navaja, da je bil sklep o izvršbi izdan proti dolžniku L. Ž., R...

20, Ljubljana, prejel ga je J. Ž. na naslovu R... 4, Ljubljana, in na podlagi takšne vročitve je sodišče ugotovilo pravnomočnost sklepa o izvršbi 14.3.2001; sklep z dne 30.6.2003 se brez izkazane odločitve o popravi imena dolžnika glasi na J. Ž., vročen pa je na ime L. Ž. na naslov R... 4; tudi sklep o določitvi izvršitelja se glasi na dolžnika L. Ž. na naslovu R... 4, tako se glasita tudi obračun izvršitelja (list. št. 13) in poročilo o rubežu itd. Končno bo moralo sodišče odpraviti očitno pisno pomoto v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ki kot tretji navaja K. in U. G. (328. člen ZPP v zvezi s členom 15. ZIZ).

Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15. ZIZ, odločitev o stroških pritožbenega postopka R. K. pa na določbi 1. odstavka 154. člena, 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s členom 15. ZIZ in je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa.