Jedro

Mesečni prihodki na družinskega člana v višini 656,00 EUR se v skladu z merili iz 11. člena ZST-1 ne bodo občutno zmanjšali, če bo tožnik plačal takso v 24 zaporednih mesečnih obrokih po 60,38 EUR. Upoštevajoč mesečne prihodke na družinskega člana bo tožniku in njegovi ženi, tudi po odštetju mesečnega obroka, ostal dvakratnik minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna sodno takso v znesku 1.449,00 EUR plačati v štiriindvajsetih (24) zaporednih mesečnih obrokih po 60,38 EUR. Prvi obrok zapade v plačilo 15. dne v naslednjem mesecu od vročitve tega sklepa, nadaljnjih triindvajset (23) pa vsakega 15. dne v naslednjih triindvajsetih mesecih.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (točka I. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnik) za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo. Ugodilo je predlogu tožnika za obročno plačilo sodne takse ter odločilo, da je tožnik dolžan sodno takso v znesku 1.449,0 EUR plačati v štirinajstih (14) zaporednih mesečnih obrokih po 103,50 EUR. Odločilo je še o zapadlosti obrokov in posledici zamude s plačilom posameznega obroka.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev ni pravilna, ker sodišče ni v zadostni meri upoštevalo vseh okoliščin primera in pretehtalo pogojev, določenih v 11. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Z rokom, določenim za obročno plačilo sodne takse, se ni mogoče strinjati. Zakon kot zgornjo mejo določa 24 mesecev, sodišče pa mu je dovolilo obročno plačilo v 14. mesecih, kar je zanj prekratek rok. Sodišče je ugotovilo, da je imela A. A. na bančnem računu izkazano negativno stanje. Znesek tega negativnega stanja presega šestkratnik njenega mesečnega izplačila pokojnine. To okoliščino je potrebno upoštevati pri odločanju o podanem predlogu. Ker je negativno stanje na računu potrebno pokriti, je tožnik mnenja, da bi bil v njegovem primeru utemeljen 24 - mesečni rok za poplačilo sodne takse, ali odložitev plačila za navedeni rok.

3. Pogoje za taksno oprostitev določa 11. člen ZST-1, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno povzelo in navedlo merila, ki jih sodišče upošteva pri odločanju o taksni oprostitvi ter pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje tožnika in njegove žene (oba sta upokojenca, ki ob upoštevanju nekaterih sodnih prepovedi, prejemata pokojnini v višini 684,83 EUR (tožnik) oziroma 627,10 EUR (žena), živita v lastni nepremičnini, na bančnem računu tožnikove žene je bilo izkazano negativno stanje v višini - 3.924,80 EUR, tožnik pa je lastnik nepremičnine - parcele z ocenjeno vrednostjo 33.338,00 EUR), je odločitev sodišča prve stopnje, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrne, pravilna. Sodišče prve stopnje je glede tega navedlo pravilne razloge. Mesečni prihodki na družinskega člana v primeru tožnika in njegove žene znašajo 656,00 EUR. Ti prihodki presegajo dohodek, ki ga Zakon o brezplačni pravni pomoči in z njim v zvezi Zakon o socialno varstvenih prejemkih določata za upravičenost do brezplačne pravne pomoči (od 1. 8. 2017 dalje je le-ta znašal 297,53 EUR oz. dvakratnik 595,06 EUR). Navedeno izkazuje, da tožnik do oprostitve plačila sodne takse ni upravičen.

4. Utemeljeno, čeprav iz drugačnih razlogov, pa pritožba izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede obročnega plačila sodne takse. Negativno stanje na računu tožnikove žene, na katerega se sklicuje pritožba, ne more vplivati na utemeljenost predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ter na presojo sodišča, saj za to ni podlage v določilih ZST-1. V nasprotnem primeru bi lahko prosilec za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks ob visokih dohodkih z vzdrževanjem negativnega stanja na računu dosegel oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, ki pa je namenjeno le socialno najbolj ogroženemu sloju prebivalstva, ki jim mora država zagotoviti, da njihovo slabo premoženjsko stanje ne bo ovira za uresničevanje z ustavo priznanih pravic.1 Kljub temu pa pritožba pravilno izpostavlja, da plačilo sodne takse v štirinajstih mesečnih obrokih, kot jih je določilo sodišče prve stopnje, predstavlja prekratek rok za plačilo in preveliko finančno breme za tožnika.

5. Plačilo celotne sodne takse v višini 1.449,00 EUR bi zagotovo v veliki meri zmanjšalo sredstva za preživljanje tožnika in njegove žene. Tudi v primeru, da je ta znesek razdeljen na 14 obrokov, kot je odločilo sodišče prve stopnje, bi mesečni obrok v višini 103,50 EUR občutno zmanjšal njuna mesečna sredstva za preživljanje, saj bi ta po plačilu obroka znašala približno 552,50 EUR, kar pa je pod pragom dvakratnika osnovnega zneska mesečnega dohodka.2 Mesečni prihodki na družinskega člana v višini 656,00 EUR pa se v skladu z merili iz 11. člena ZST-1 ne bodo občutno zmanjšali, če bo tožnik plačal takso v 24 zaporednih mesečnih obrokih po 60,38 EUR. Upoštevajoč mesečne prihodke na družinskega člana bo tožniku in njegovi ženi, tudi po odštetju mesečnega obroka, ostal dvakratnik minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo v delu odločitev o obročnem plačevanju, tako kot izhaja iz izreka tega sklepa. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

1 prim. sklep VSL II Cp 2540/2016 2 Prim. sklepe VSL II Cp 3351/2016, VSL I Cp 2690/2016, VSL II Cp 2210/2017