Jedro

Ni prezreti dejstva, da je tožbeni zahtevek v pravdi P 727/2007 Okrožnega sodišča v Kranju originarna pridobitev lastninske pravice na podlagi pridobivanja skupnega premoženja med zakonsko zvezo na podlagi ZZZDR. O tem sta torej pravdni stranki sklenili delno sodno poravnavo. Na isti podlagi torej tožeča stranka ne more ponovno tožiti. Zato je očitno želela doseči s tožbo spremembo delne sodne poravnave tako, da poleg izplačila v denarju dobi tudi polovico parcele. Vendar za takšen tožbeni zahtevek ni pravne podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki zahteva od tožene stranke za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere se bo pri parceli 356/5 k.o. X vknjižila lastninska pravica do ½ v tožnikovo korist, sicer bo listino nadomestila sodba in plačilo pravdnih stroškov.

2.Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb ZPP. Res je delna sodna poravnava z dne 5.9.2008 podlaga tožbenemu zahtevku. Ima pa dva vsebinska sklopa. Stranki sta sklenili pravni posel, s katerim je toženka tožniku priznala, da je hiša na parceli 256/5 k.o. X spada v njuno skupno premoženje in da sta deleža enaka. V tretjem odstavku pa je določeno, kako se to premoženje razdeli. Prva dva odstavka delne poravnave dajeta tožniku pravico do vpisa solastninske pravice v zemljiško knjigo. Treba je spoštovati določilo SPZ in zato je razlaga sodišča, da je treba delno sodno poravnavo presojati v luči ugotavljanja tega skupnega premoženja, nezakonita in v nasprotju z 8. členom SPZ. Zato se dogovor o tem, da zemljišče pod hišo ne spada v skupno premoženje, ne more uporabiti, ker je ničen. Gre za realizacijo dela sodne poravnave, ki je zavezovalni posel, ki toženko obvezuje k izpolnitvi. Vpis v zemljiško knjigo ne vpliva na to, kako si bosta pravdni stranki nepremičnino razdelili. Zato ima dogovor, da se izplača delež, enak položaj, če je solastninska pravica vpisana. Nezakonita klavzula je, da zemljišče pod hišo ni predmet poravnave.

3.Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožeča stranka s tožbo zahteva izstavitev listine, na podlagi katere se bo vpisal na parcelni številki 356/5 vl. št. Y k.o. X do polovice kot lastnik. To pomeni, da meni, da take listine nima. Kot pravno podlago zahtevka na izstavitev listine pa navaja sodno poravnavo iz pravdnega spisa I P 727/2007 z dne 5.9.2008, ko je šlo za ugotavljanje skupnega premoženja zakoncev in deleža na skupnem premoženju. V tožbeni podlagi (II tožbe) navaja, da poravnava ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, pač pa je delna poravnava veljavno sklenjena in ima pravni učinek med strankama. V nadaljevanju pravde pa je dopolnil podlago, da je določilo o sodni poravnavi nično, ker je v nasprotju z 8. členom SPZ. Vztraja pa, da priznanje solastninske pravice na nepremičnini pomeni, da je priznala lastninsko pravico na parceli. Na list. št. 30 pa tožeča stranka navaja še podlago, da sta se dogovorili pravdni stranki, da bo toženka izplačala tožniku njegov solastniški delež v denarju, ampak da ima kljub temu pravico, da zahteva vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožniku ni uspelo dokazati podlage za utemeljenost svojega zahtevka. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je o sporni parceli v pravdni zadevi I P 727/2007 bila sklenjena delna sodna poravnava, v kateri sta se pravdni stranki sporazumeli o obsegu skupnega premoženja, ustvarjenega tekom trajanja zakonske zveze, deležih in o razdružitvi. Sodišče pravilno ugotavlja, da ima sodna poravnava enake procesne učinke kot pravnomočna sodba in da jo je mogoče izpodbijati le s tožbo na razveljavitev na podlagi 392. člena ZPP. Tožnik ni vložil tožbe, zato poravnava še vedno velja. Res pa je, da bi bilo možno ugotoviti v tej pravdi ničnost dela poravnave kot predhodno vprašanje, če bi bila delna poravnava v nasprotju s prisilnimi predpisi.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je treba poravnavo presojati v zadevi, v kateri je bila sklenjena, to je zaradi ugotavljanja obsega in deleža na skupnem premoženju. Sodišče je tudi ugotovilo, da je bilo v uvodnem delu (del sodne poravnave o obsegu skupnega premoženja) ugotovljeno, da spada v skupno premoženje hiša na naslovu ... brez zemljišča in del zemljišča 356/1 k.o. X v izmeri 127 m2 in da je delež na skupnem premoženju 50%. Nato pa sta se stranki v 3. točki dogovorili, da se delež tožeče stranke izplača v denarju, kar je pravno že razdružitev skupnega premoženja. Možno je v sodni poravnavi obseči tudi pravno razmerje med pravdnima strankama, ki ni predmet tožbe. V tem primeru je šlo za razdružitev skupnega premoženja, ki je bilo ugotovljeno v točki 1 in 2. Zato je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, da je zapis, da spada v skupno premoženje hiša, ne pa parcela, na kateri stoji, treba presojati v kontekstu celega zapisa delne sodne poravnave, ki uredi pravna razmerja med strankama. Zato tudi sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da sta pravdni stranki želeli tudi razdružitev skupnega premoženja, in sicer z izplačilom tožnikovega deleža in da je bil zapis tak, kot je v pravdnem spisu. Zato ni utemeljena trditev tožeče stranke, da je nična delna sodna poravnava le v delu, ko piše, da parcela 356/5 k.o. X, ne sodi v skupno premoženje. Zato nima prav pritožba ko trdi, da je ničen zapis glede sporne parcele zato, ker je v nasprotju z 8. členom SPZ. Ni šlo za razpolaganje v pomenu stvarno pravnega razpolaganja med pravdnima strankama, ampak za ugotavljanje obsega in deleža na skupnem premoženju in delitve tega premoženja. Za potrebe delitve je zato zapis v točki 1 dovolj jasen in ni v nasprotju s kogentnimi predpisi.

8.Tako se izkaže, da pritožba nima prav ko trdi, da lahko na podlagi delne sodne poravnave doseže vpis v zemljiško knjigo oziroma da bi ji tožena stranka s „popravkom“ delne sodne poravnave izstavila listino, na podlagi katere bi se lahko vpisala kot lastnica. Ni prezreti tudi dejstva, da je tožbeni zahtevek v pravdi P 727/2007 Okrožnega sodišča v Kranju originarna pridobitev lastninske pravice na podlagi pridobivanja skupnega premoženja med zakonsko zvezo na podlagi ZZZDR. O tem sta torej pravdni stranki sklenili delno sodno poravnavo. Na isti podlagi torej tožeča stranka ne more ponovno tožiti. Zato je očitno želela doseči s tožbo spremembo delne sodne poravnave tako, da poleg izplačila v denarju dobi tudi polovico parcele. Vendar za takšen tožbeni zahtevek ni pravne podlage. Lahko pa bo tožeča stranka dosegla izplačilo svojega deleža skupnega premoženja, kot sta se pravdni stranki dogovorili.

9.Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in nato pravilno uporabilo materialno pravo, ni zagrešilo bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Pritožba sicer uveljavlja kršitev procesa, vendar te svoje navedbe ne obrazloži, zato na ta pritožbeni razlog ni mogoče odgovarjati.