Jedro

Čas za širši obseg stikov še ni dozorel. Razen, če bi si deklica njihove razširitve želela. Ni nepomembno dejstvo, da je deklica stara že 16 let, zato ima njeno mnenje večjo težo, pa četudi bi bilo plod očetovega vpliva.

Preuranjeno širjenje stikov bi lahko pri deklici povzročilo bistveno večjo škodo, kot jo lahko povzroči nadaljnje omejeno izvajanje stikov.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Oris dejanskega stanja**

1. Udeleženca sta starša 16-letne A. A. Med njima obstaja visoko konflikten odnos; družinska situacija je kompleksna. A. A. je po razpadu izvenzakonske skupnosti v juniju 2021 ostala pri očetu, vendar pa je že v zadnjem letu osnovne šole bivala v domu Zavoda B. Sedaj je srednješolka in biva v dijaškem domu. Oče opravlja delo v Srbiji. Odnos med mamo in A. A. je problematičen, saj deklica z mamo ne želi živeti in tudi ne imeti obsežnejših stikov. Ti sedaj potekajo ob četrtkih od 16. do 18. ure. Če A. A. želi, se stik lahko podaljša. Takšni stiki so bili vzpostavljeni v marcu 2022. Sodišče je že postavilo izvedenko klinično psihološke stroke, ki pa bo mnenje lahko podala najprej 15. 9. 2023. CSD v predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 23. 6. 2023 predlaga razširitev stikov med mamo in deklico. Ti naj bi poleg četrtka potekali še en vikend v mesecu; A. A. in mama naj bi se vključili v družinsko terapijo zaradi razrešitve zapleta v njunem odnosu, oče pa v individualno terapijo z namenom predelave konfliktnega odnosa do matere oz. bivše partnerke.

**Odločitev sodišča prve stopnje**

2. Sodišče prve stopnje je predlogu CSD delno ugodilo in (tudi) po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je formaliziralo četrtkov stik, ki poteka med 16. in 18. uro, na dekličino željo pa se lahko podaljša. Uredilo je situacijo v primeru odpadlega četrtkovega stika in določilo potek stikov v času prvomajskih šolskih počitnic v šolskem letu 2022/2023 ter v juliju in avgustu 2023. Očetu je naložilo, da A. A. vključi v individualno klinično psihološko ali družinsko terapijo in o tem sodišču predloži dokazilo. Za primer kršitve začasne odredbe mu je izreklo denarno kazen v višini 300 EUR. Obenem je tudi njemu naložilo vključitev v individualno družinsko terapijo z namenom predelave konfliktnega odnosa s predlagateljico in krepitve starševskih kapacitet. V preostalem delu je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (II. točka izreka).

3. Zoper odločitev se pritožujeta CSD in predlagateljica.

**Povzetek bistvenih navedb predlagateljičine pritožbe**

4. Predlagateljica izpodbija sklep v II. in III. točki izreka ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu CSD z dne 23. 6. 2022 ugodi v celoti. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Opozarja na nemožnost vsebinskega razvoja stikov zaradi njihove redkosti in možnost potencialne odtujitve. Izpostavlja A. A. lojalnost očetu, sodišču pa očita odsotnost vrednotenja poročila B. z dne 21. 6. 2021. Pojasnjuje okoliščine v zvezi s poškodovanjem – uničenjem A. A. telefona ter razloge za modifikacijo predloga, podane v pripravljalni vlogi z dne 25. 11. 2021. Sodišču očita neizvedbo dokaza z zaslišanjem prič in opozarja na pomembnost okoliščine, da je nasprotni udeleženec nad njo izvajal nasilje. Opozarja, da je breme odločitve o stikih prenešeno na A. A. Delu obrazložitve, v katerem sodišče razloguje o njenem seznanjanju institucij s težavami pri izvajanju stikov, očita, da predstavlja presenečenje. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker je A. A. odklanjanje stikov pripisalo njenemu nasilju in dalo preveliko težo dekličinemu mnenju. Sodišče bi se moralo opredeliti do predloga za postopno večji obseg stikov in se izreči glede evalvacije terapij.

**Povzetek bistvenih navedb pritožbe CSD**

5. Pritožnik opozarja na zmotno/nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z A. A. lojalnostjo očetu. S tem, ko je dalo odločilen pomen A. A. in očetovi izjavi, je postopalo zmotno. Podaja pojasnilo o podlagah, ki jih je upošteval pri izdelavi mnenja. A. A. obnašanje na naroku 3. 2. 2023 označuje kot „načrtovan scenarij“ z namenom vplivanja na sodnico. Poudarja ugotovitev iz poročila B., da se je A. A. s stikov vračala zadovoljna in kot razlog za stagnacijo v odnosu med materjo in hčerjo vidi v časovni omejenosti stikov. Zaključuje, da so nekatere navedbe v izpodbijanem sklepu nelogične, nerazumne in vzete iz konteksta.

**Presoja utemeljenosti pritožb**

6. Na pritožbi je odgovor podal nasprotni udeleženec. Ta predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi zavrne kot neutemeljeni in potrdi odločitev sodišča prve stopnje.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. Sodišče prve stopnje je predlogu CSD delno ugodilo in (še) formalno uredilo stike, ki med materjo in hčerko ob četrtkih že potekajo. Svojo odločitev je obširno in celostno obrazložilo; opredelilo se je do vseh bistvenih pravnih in dejanskih vprašanj ter navedlo jasne, argumentirane razloge za sprejete zaključke. Napak, ki jih izpostavljata pritožbi, ni zagrešilo, zato so vsi očitki neutemeljeni. Napravilo je temeljito in skrbno dokazno oceno, skladno z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP, ki je pritožbi ne uspeta omajati.

9. Mati v obsežni pritožbi v pretežnem delu izpodbija dokazno oceno prvega sodišča in ponuja svoje videnje zadeve. Izolirano vrednoti določene dokaze oz. procesno gradivo – npr. mnenje B. z dne 21. 6. 2021, izpovedbe, vloge – pri tem pa zgreši celostno sliko, ki jo je prvo sodišče prepričljivo predstavilo v izpodbijani odločbi.

10. Za odločitev so bistvene naslednje okoliščine: - da CSD ni sposoben podati končnega mnenja brez klinično psihološkega mnenja; - da 16-letna A. A. stike odločno zavrača; - da četrtkovi stiki z mamo niso vsebinsko napredovali; - da CSD ne more oceniti, ali je A. A. trenutno psihološko stanje dovolj stabilno in vsiljeni stiki ne bi škodovali njenemu psihološkemu ravnovesju; - da je CSD oba razgovora z A. A., ki ima šibek besedni zaklad, težave s koncentracijo, priklicem besed in je odkrenljive pozornosti, opravil videokonferenčno; - da se CSD na naroku 3. 2. 2023 na A. A. stisko ni odzval; - da je terapevtka C. C. po opravljenih petih individualnih razgovorih z A. A. ugotovila takšno dekličino krhkost in ranjenost, ki onemogoča skupinska terapevtska srečanja z mamo; - da je bil odnos med materjo in hčerko zelo napet in težaven že pred razpadom izvenzakonske skupnosti; - da CSD ni opravil evalvacije stikov v obliki pogovora z vsemi udeleženimi, ampak je določene ugotovitve zapisal le na podlagi maminih zatrjevanj; - da CSD ni opravil dodatnih razgovorov s člani družine v zvezi z A. A. samopoškodovalnim vedenjem; - da CSD v predlogu ni utemeljil, katere so tiste materine osebnostne kvalitete, ki bi ji na razširjenih stikih omogočale konstruktivno soočanje z A. A. odporom, ter zmožnost, da ji ponudi pozitivne izkušnje, pri čemer je na potrebo po strokovni pomoči pri normalizaciji stikov opozarjal tudi B.; - da CSD ni pojasnil, kako bi bila lahko takojšnja razširitev stikov brez strokovne pomoči uspešna in za A. A. koristna; - da je A. A. samopoškodovalno vedenje v razgovoru s šolskimi strokovnjaki konsistentno povezovala z mamo; - da mati v svoji izpovedi ni bila sposobna uvideti niti kančka lastne odgovornosti za nastalo situacijo in je poudarjala le očetove negativne lastnosti ter ni odreagirala na A. A. stiske; - da so A. A. izjave o prepirih z mamo, tesnobi, strahu, glavobolih ves čas konsistentne.

11. Vse zgoraj nanizane okoliščine s standardom verjetnosti utemeljujejo zaključek prvega sodišča, da čas za širši obseg stikov še ni dozorel. Razen, če bi si deklica njihove razširitve želela. Ni nepomembno dejstvo, da je deklica stara že 16 let, zato ima njeno mnenje večjo težo, pa četudi bi bilo plod očetovega vpliva. V trenutni situaciji, ko terapevtka, ki je imela z deklico neposreden odnos, ugotavlja takšno dekličino krhkost in ranjenost, da niti skupnih terapevtskih srečanj z mamo še ni sposobna, CSD pa ni podal utemeljitve o materini resnični sposobnosti zaznave dekličinih potreb in njenem ustreznem odzivu nanje, drugačna odločitev ne bi bila na mestu. Obstaja realna možnost, da bi razširjeni stiki brez strokovne podpore lahko povzročili ponovne ali še večje stiske, saj je na potrebo po strokovni pomoči pri normalizaciji stikov opozarjal tudi B. V takšnih okoliščinah, ki jih je prvo sodišče jasno in pregledno izpostavilo, se do izvedenih dokazov podrobno opredelilo ter napravilo celostno dokazno oceno, je tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljen sklep, da bi ukrep (kakršne koli) razširitve stikov med materjo in deklico, ob dejstvu, da izvedensko mnenje še ni izdelano in da deklica širitvi stikov odločno nasprotuje, lahko imel škodljivejše posledice, kot če se stiki takoj ne razširijo. Temu smiselno pritrjuje mnenje CSD, ki je družinsko situacijo ocenil za zelo kompleksno in težavno ter poudaril, da dokončnega mnenja brez izdelanega klinično psihološkega mnenja ne more podati. Pa tudi ne oceniti, ali je A. A. stanje dovolj stabilno, da vsiljeni stiki ne bi škodovali njenemu psihološkemu ravnovesju in še bolj poglobili odklanjanja stikov z mamo. V tej luči ostanejo neutemeljeni tako pritožbeni očitki matere kot tudi pristojnega CSD. Dokler se ne razčisti prej izpostavljena dilema, ni možen odgovor na pritožbene očitke o odsotnosti vsebinskega razvoja stikov, o tem, da oče išče krivce za A. A. neuspeh v šoli, o nevrednotenju poročila B. z dne 21. 6. 2021, o razlogih za modifikacijo predloga v pripravljalni vlogi z dne 25. 11. 2021, o okoliščinah v zvezi s poškodovanjem/uničenjem A. A. telefona in drugih okoliščinah, ki jih v pritožbi izpostavljata predlagateljica in CSD.

12. Sodišče prve stopnje zatrjevanih kršitev določb pravdnega postopka ni zagrešilo. Ustrezno je pojasnilo razloge za neizvedbo dokaza z zaslišanjem prič. Mati je zaslišanje D. D. in E. D. predlagala v zvezi z očetovim odtujevanjem hčerke od njenih sorodnikov. Ni sporno, da se deklica na klice in sporočila sorodnikov po materini strani ne odziva in da določeni stiki med materjo in hčerko niso bili problematični. Zato bi bila izvedba dokazovanja s predlaganima pričama tudi po oceni pritožbenega sodišča nepotrebna, saj ne bi ponudila odgovora na temeljna vprašanja o škodljivih posledicah razširitve stikov na A. A. psihološko ravnovesje in na odnos z mamo ter o materini sposobnosti nevtraliziranja hčerinega odklonilnega odnosa, še posebej ob dejstvu njenega odločnega zavračanja razširitve stikov. Pritožbi izpodbijata (le) posamezne segmente v argumentaciji sodišča. Vendar neprepričljivo. Resničnega dvoma v dokazno oceno ne uspeta vzbuditi in ne ponudita argumentov, ki bi prej izpostavljeno temeljno dilemo prvega sodišča pokazali v drugačni luči. Glede na dekličino starost, odločno zavračanje stikov, oceno terapevtke C. C. in kritično oceno mnenja CSD pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvega sodišča o nujnosti predhodne pridobitve strokovnega mnenja, ki bo razjasnilo kompleksnost družinskih odnosov v konkretni zadevi. Preuranjeno širjenje stikov bi lahko pri deklici povzročilo bistveno večjo škodo, kot jo lahko povzroči nadaljnje omejeno izvajanje stikov.

13. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje ustrezna in razumno obrazložena. Zato je pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), saj (tudi) ni ugotovilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

_Odločitev o pritožbenih stroških_

14. Sodišče prve stopnje bo o pritožbenih stroških odločilo po kriteriju iz drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju. Zato se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (163. in 164. člen ZPP).