Jedro

Obvestilo, da stranka zaradi službenega potovanja v tujino ne bo mogla pristopiti na narok (za glavno obravnavno), ne učinkuje samo po sebi, ampak samo skupaj s predlogom za preložitev naroka (zaradi predlaganega zaslišanja stranke). Če se ena stranka ne odzove sodnemu vabilu, velja tisto, kar je izpovedala druga (zaslišana) stranka.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev akceptnega naloga št. 7007244, ki se glasi na znesek 816.006,70 SIT, za terjatev po pogodbi št. 1516/94 (II.I. točka izreka prvostopne odločbe). Istočasno pa je tožeči stranki naložilo povrnitev 28.862,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.11.1998 do plačila (II.II. točka izreka prvostopne odločbe). Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge, predlagala pa razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem ni priglasila stroškov pritožbe. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Sodišče druge stopnje je postopek glede na 1. odst. 498. čl. "novega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) nadaljevalo po dosedanjih predpisih, tj. po določbah "starega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77). Pritožba ni utemeljena. 1.) Tožeča stranka je v pritožbi očitala prvostopnemu sodišču, da je v nasprotju s podatki spisa ugotovilo, da ni predložila nobenega dokaza, s katerim bi opravičila odsotnost predlagane "priče" B.R. z naroka za glavno obravnavo dne 24.11.1998. Vendar pa ta očitek ni utemeljen. Iz zapisnika z dne 24.11.1998 (redna št. 17) je sicer razvidno, da je odvetnica D.K., na katero je pooblaščenka tožeče stranke prenesla pooblastilo, sodišču predložila pisno obvestilo B.R. (list. št. 33), in to naslovljeno na pooblaščenko, ne pa na sodišče, da zaradi službene odsotnosti (zaradi nujnih obveznosti v tujini) ne bo mogel priti na narok. Vendar pa tako obvestilo ne učinkuje samo po sebi. Učinkovalo bi namreč šele, če bi pooblaščenka tožeče stranke (oz. njena namestnica) predlagala preložitev naroka zaradi odsotnosti B.R.. Vendar pa iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo dne 24.11.1998 ne izhaja, da bi pooblaščenka tožeče stranke (oz. njena namestnica) takšen predlog podala. 2.) Tožeča stranka je v pritožbi tudi očitala prvostopnemu sodišču, da je nepravilno opustilo zaslišanje "priče" B.R. in da ji je zaradi tega bilo onemogočeno, da bi enakopravno sodelovala v postopku in dokazala svoja stališča. Vendar tudi ta očitek ni utemeljen. Tožeča stranka je namreč prezrla, da bi bil B.R.č (kot zastopnik tožeče stranke) lahko zaslišan le kot stranka, ne pa kot priča. Izvedba dokaza z zaslišanjem stranke pa je le subsiduaren dokaz (2. odst. 264. čl. ZPP/77). Zato je sodišče prve stopnje lahko odločilo, da zasliši samo eno stranko (toženo), ker se druga (tožeča stranka) ni odzvala sodnemu vabilu (2. odst. 265. čl. ZPP/77). Tožeča stranka pa je prav tako prezrla, da sodišče prve stopnje zaslišanja B.R. ni opustilo samo na podlagi 2. odst. 265. čl. ZPP/77, ampak tudi na podlagi 2. odst. 300. čl. ZPP/77. Ocenilo je namreč, "da je (tudi) brez njegovega zaslišanja dejansko stanje v zadostni meri razčiščeno" (list. št. 35). Končno pa je tožeča stranka prezrla, da sama zaslišanja B.R. niti ni predlagala; na naroku za glavno obravnavno dne 24.11.1998 pa (za razliko od tožene stranke) tudi ni vztrajala pri njegovem zaslišanju ("da se zadeva do konca razčisti"). 3.) Končno je tožeča stranka v pritožbi očitala prvostopnemu sodišču, da je nepravilno ugotovilo, da je bil B.R. pooblaščen za sklepanje pogodb (tako tudi sporne pogodbe) brez omejitev. Vendar tudi ta očitek ni utemeljen. Iz podatkov sodnega registra (kot javne knjige) namreč ne izhaja, da bi bil B.R. pri zastopanju tožeče stranke in sklepanju pogodb omejen s soglasjem oz. odobritvijo K.R., kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, ki je (glede na 2. odst. 265. čl. ZPP/77) štelo, da velja tisto, kar je navedla tožena stranka oz. kar je izpovedal njen zastopnik. 4.) Tako se pokaže, da je sodišče prve stopnje v okviru zatrjevanih dejstev pravilno in dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Prav tako pa se pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih (niti uradoma upoštevnih) postopkovnih kršitev (2. odst. 365. čl. v zvezi z 2. odst. 354. čl. ZPP/77). 5.) Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 368. čl. ZPP/77 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.