Jedro

Sodišče v upravnem sporu ne more presojati, ali je podana korist države v smislu 1. odst. 13. čl. ZDRS za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije. To korist ugotavlja Vlada RS.

Sodišče presoja le, ali je bil postopek izveden v skladu z zakonom in ali je predhodno ugotovitev o koristi države iz razlogov po 13. čl. ZDRS na podlagi mnenja pristojnega resornega organa sprejela Vlada RS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi izredne naturalizacije po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. V obrazložitvi je navedla, da je Vlada Republike Slovenije s sklepom št. ... z dne 21.10.1994 ugotovila, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije. Ker niso izpolnjeni pogoji navedenega zakonitega določila, tožena stranka tožnikovi prošnji ni ugodila.

Tožnik v tožbi navaja, da ima že od leta 1973 svojo hišo v Mariboru na naslovu, na katerem je od leta 1986 tudi stalno prijavljen. Res je, da je na začasnem delu v Nemčiji, vendar se po upokojitvi namerava vrniti v Maribor, kamor se v času letnih dopustov in praznikov stalno vrača. Je vdovec in v Republiki Hrvaški nima nobenega premoženja ne sorodnikov, razen sina, ki pa živi pri njem, zato mu ne preostane drugega kot da se vrne v Maribor in pridobi slovensko državljanstvo. S stališčem Vlade Republike Slovenije se ne more strinjati glede na osebne razmere, nujno pa je upoštevati tudi dejstvo, da je hišo pridobil v času, ko je obstajala še Jugoslavija in ko ni bilo nobenih ovir za pridobitev nepremičnin. Tožnik predlaga odpravo izpodbijane odločbe in ugoditev njegovi vlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list, RS, št. 1/91-1, 30/91-1 in 13/94) lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije z izredno naturalizacijo, ne glede na pogoje iz 10. člena tega zakona, oseba, ki je že stara 18 let, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov (1. odstavek); obstoj teh razlogov na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada RS, ki sočasno lahko zahteva izpolnitev enega ali več pogojev iz 1. odstavka 10. člena tega zakona (2. odstavek).

Iz vsebine 2. odstavka 13. člena ZDRS tudi izhaja, da edino Vlada RS pred odločitvijo tožene stranke ugotovi obstoj pogojev iz 1. odstavka 13. člena tega zakona na podlagi mnenja pristojnega resornega organa. Pristojni resorni organ je podal svoje mnenje 5.9.1994. Zaradi take vsebine navedenih določb sodišče v upravnem sporu ne more presojati ali je podana korist države v smislu 1. odstavka 13. člena ZDRS za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije. To korist ugotavlja Vlada Republike Slovenije, ki je v tem primeru predstavnik države. Sodišče presoja le, ali je bil postopek izveden v skladu z zakonom in ali je predhodno ugotovitev o koristi države zaradi citiranih razlogov po 1. odstavku 13. člena navedenega zakona na podlagi mnenja pristojnega resornega organa sprejela Vlada RS. Ker iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bil tak postopek izveden, po presoji sodišča ni razlogov za to, da bi bilo mogoče ugoditi tožnikovi tožbi.

Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) smiselno uporabilo kot republiški predpis, v zvezi s 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97).