Jedro

Motenjska pravda že zaradi svoje narave in pravnih posledic, ki jih prinaša, ne more biti "v zvezi s stečajnim postopkom". Ker je odločitev v motenjskem sporu le prehodne oz. provizorične narave, saj se v njej ne odloča o pravici do posesti (npr. o tem, kdo je lastnik prostorov in opreme v poslovnih prostorih), ne more vplivati na oblikovanje stečajne mase1 in je nasprotno gledišče Okrajnega sodišča v Mariboru pravno zmotno. Vprašanje varovanja predmetov (pred nadaljnjo obrabo, poškodovanjem, itd.), ki bodo morda nekoč tvorili stečajno maso2, v tej zvezi ni pravno relevantno; pomembno je le vprašanje možnosti neposrednega vpliva tega spora na stečajno maso v smislu njenega povečanja ali zmanjšanja. Takšnega učinka pa obravnavani spor, ne glede na njegov končni razplet, nima.

Izrek

Za odločanje v sporu je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Mariboru se je s sklepom z dne 23. 10. 2019 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v predmetni zadevi. Okrožno sodišče v Mariboru, ki mu je bila zadeva po pravnomočnosti navedenega sklepa odstopljena kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, je sprožilo spor o pristojnosti na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

V predmetni zadevi tožeča stranka proti toženim strankam uveljavlja zahtevek iz naslova motenja (odvzema) posesti. Za sojenje v teh sporih so (praviloma) stvarno pristojna okrajna sodišča (30. člen ZPP), kar velja tudi v primerih, ko bi sicer glede na subjekte postopka šlo za gospodarski spor (drugi odstavek 481. člena ZPP).

Na ugovor toženih strank glede stvarne (ne)pristojnosti, ki mu je Okrajno sodišče v Mariboru pritrdilo, je slednje v zgoraj citiranem sklepu zavzelo stališče, da gre v tem primeru za spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom in da je zaradi tega na podlagi 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP za odločanje pristojno okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek zoper prvo toženo stranko. Ocenilo je namreč, da so izpolnjeni vsi zahtevani oz. po sodni praksi oblikovani kriteriji (čas začetka postopkov, potencialni vpliv na stečajno maso in vzročna povezanost med sporom in stečajnim postopkom) za presojo, da gre za spor v zvezi s stečajnim postopkom.

Okrožno sodišče v Mariboru se z navedenim stališčem ne strinja in meni, da ne gre za spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom, in sicer v bistvenem iz razloga, ker je po njegovi oceni do domnevne izgube posesti tožeče stranke prišlo zaradi izvršitve sodne poravnave, ki je bila sklenjena že pred začetkom stečajnega postopka nad prvo toženo stranko, in bi do njene izvršitve (izpraznitve predmetnih poslovnih prostorov) sicer prišlo v okviru že začetega izvršilnega postopka.

Čeprav pravkar izpostavljena ocena Okrožnega sodišča v Mariboru ne vzdrži glede vseh zatrjevanih motilnih ravnanj (tožeča stranka zatrjuje tudi motenje njene posesti na tehnično - trgovski opremi, ki se nahaja v predmetnih poslovnih prostorih, le-te pa prva toženka ni bila dolžna izročiti drugi toženki po sklenjeni sodni poravnavi), pa sodišče druge stopnje kljub temu pritrjuje njegovi oceni, da v predmetnem sporu ne gre za postopek, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom nad prvo toženko.

Motenjska pravda že zaradi svoje narave in pravnih posledic, ki jih prinaša, ne more biti „v zvezi s stečajnim postopkom“. Ker je odločitev v motenjskem sporu le prehodne oz. provizorične narave, saj se v njej ne odloča o pravici do posesti (npr. o tem, kdo je lastnik prostorov in opreme v poslovnih prostorih), ne more vplivati na oblikovanje stečajne mase[1](#sdfootnote1sym) in je nasprotno gledišče Okrajnega sodišča v Mariboru pravno zmotno. Vprašanje varovanja predmetov (pred nadaljnjo obrabo, poškodovanjem, itd.), ki bodo morda nekoč tvorili stečajno maso[2](#sdfootnote2sym), v tej zvezi ni pravno relevantno; pomembno je le vprašanje možnosti neposrednega vpliva tega spora na stečajno maso v smislu njenega povečanja ali zmanjšanja. Takšnega učinka pa obravnavani spor, ne glede na njegov končni razplet, nima.

Ker glede na obrazloženo ni izpolnjen eden izmed oblikovanih kriterijev za presojo, da je obravnavani spor v zvezi s stečajnim postopkom, je za odločanje o predmetnem tožbenem zahtevku, ob upoštevanju že citiranih zakonskih določb, pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

[1](#sdfootnote1anc)tako tudi sklep VSRS I R 70/99 z dne 30. 11. 1999 [2](#sdfootnote2anc)11. točka obrazložitve sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 23. 10. 2019