Jedro

Tožnica na dan uveljavitve ZZavar (3. 3. 2000) ni imela treh let delovne dobe na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika, zato je Agencija pravilno zaključila, da ni zadostila zakonskemu pogoju iz 358. člena ZZavar.

Pri sporni pogodbi o delu gre za pogodbo o začasnem in občasnem opravljanju del po 107. in naslednjih členih takrat veljavnega ZDR. Pogoje, pod katerimi se je lahko sklenila takšna pogodba, je v skladu s 6. členom takrat veljavnega ZTPDR, ki se je v Republiki Sloveniji smiselno uporabljal kot republiški predpis, določil delodajalec s splošnim aktom, s tem, da oseba, ki je opravljala takšna dela, ni bila v delovnem razmerju. Zakonsko predpisan pogoj za sklenitev delovnega razmerja je bil namreč sklenitev pogodbe o zaposlitvi (za določen ali nedoločen čas).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Postopek pred Agencijo za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju Agencijo).

1. Agencija je z uvodoma navedeno odločbo zavrnila zahtevo tožnice za izdajo ugotovitvene odločbe na podlagi 358. člena ZZavar za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja. Ugotovila je, da je bila tožnica zaposlena pri zasebnem delodajalcu A. s. p. od 1. 10. 1997 dalje, kar pomeni, da je na dan uveljavitve ZZavar (3. 3. 2000) imela manj kot tri leta delovne dobe pri sklepanju zavarovanj.

Postopek sodnega varstva (s tožbo v upravnem sporu) pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovnim sodiščem).

2. Tožnica je s tožbo zahtevala »razveljavitev« odločbe Agencije in izdajo ugotovitvene odločbe za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja. Zatrjevala je, da je bila pri istem delodajalcu zaposlena že od 2. 6. 1995, po pogodbi o delu, in da je »cel čas med drugimi deli opravljala naloge sklepanja zavarovanj za motorna vozila«, kar naj bi izhajalo tudi iz potrdila njenega delodajalca.

3. Agencija je v odgovoru prerekala tožbene navedbe in predlagala zavrnitev tožbe.

Relevantna zakonska določba (358. člena ZZavar o zavarovalnih zastopnikih in posrednikih).

4. »Za osebe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona dopolnjena tri leta delovne dobe na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika ali posrednika, se šteje, da so pridobile dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja po tem zakonu.« Tožba ni utemeljena.

5. Tožnica je zahtevala izdajo odločbe na podlagi 358. člena ZZavar. Ta določba je umeščena med prehodne določbe zakona; njen namen pa je olajšati prehod iz sistema, ki ga je urejal Zakon o zavarovalnicah (ZZav; Ur. l. RS, št. 64/94, 35/95 - pop. in 22/97), v nov sistem, ki ga ureja ZZavar. Po ZZavar lahko namreč samostojno opravljajo posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja le fizične osebe, ki imajo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje teh poslov (1. odstavek njegovega 230. člena). Osebe morajo izpolnjevati pogoje, ki so zakonsko določeni (4. odstavek 230. člena ZZavar). Pri tem pa se v skladu s 358. členom ZZavar šteje, da so dovoljenje Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja pridobile osebe, ki so na dan uveljavitve ZZavar imele tri leta delovne dobe na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika ali posrednika.

6. Tožnica se je v zvezi s tem sklicevala na potrdilo svojega delodajalca, iz katerega naj bi izhajalo, da je že od 2. 6. 1995 sklepala avtomobilska zavarovanja. Vendar pa iz potrdila A. s. p., z dne 22. 7. 2009 izhaja zgolj to, da je bila tožnica zaposlena pri navedenem delodajalcu in da je sklepala avtomobilska zavarovanja, »kot je razvidno iz kopij pogodb o zaposlitvi« (ne tudi iz kopije pogodbe o delu), s tem, da je bila prva pogodba o zaposlitvi (za določen čas, do 1. 4. 1998) sklenjena 1. 10. 1997, naslednja (za nedoločen čas) pa 31. 3. 1998.(1)

7. Tožnica se je sklicevala tudi na pogodbo o delu z dne 2. 6. 1995, iz katere izhaja, da je pri delodajalcu A. s. p. »do konca leta 1997« opravljala »začasna – občasna dela« (poslovodje v obratovalnici). Gre za pogodbo o začasnem in občasnem opravljanju del po 107. in naslednjih členih takrat veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90; Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93). Pogoje, pod katerimi se je lahko sklenila takšna pogodba, je v skladu s 6. členom takrat veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR; Ur. l. SFRJ, št. 60/80 in 42/90), ki se je v Republiki Sloveniji smiselno uporabljal kot republiški predpis, določil delodajalec s splošnim aktom, s tem, da oseba, ki je opravljala takšna dela, ni bila v delovnem razmerju (kar je Vrhovno sodišče pojasnilo v svojem sklepu VIII Ips 129/2006 z dne 18. 12. 2007). Zakonsko predpisan pogoj za sklenitev delovnega razmerja je bil namreč sklenitev pogodbe o zaposlitvi (za določen ali nedoločen čas).

8. Ker tožnica na dan uveljavitve ZZavar (3. 3. 2000) ni imela treh let delovne dobe na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika ali posrednika, je Agencija pravilno zaključila, da ni zadostila zakonskemu pogoju iz 358. člena ZZavar. Zato je posledično pravilno zavrnila njeno zahtevo za izdajo ugotovitvene odločbe.

Odločitev o tožbi.

9. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tožbene navedbe.

10. Ker se tožbene navedbe niso izkazale za utemeljene, je tožbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo.

Op. št. (1): Iz tožničine delovne knjižice izhaja, da je bila med 2. 6. 1997 in 30. 9. 1997 zaposlena pri T. d. o. o.