Jedro

Klavzula o pravnomočnosti ne vzpostavi pravnomočnosti, če za njen nastop niso izpolnjeni pogoji; prav tako razveljavitev navedene klavzule ne more odpraviti pravnomočnosti, če je ta že nastopila.

Pogoji za izrek sankcije morajo biti izpolnjeni ob odločanju prvostopenjskega sodišča, zato ni pomembno, da je bila odločitev glede izreka kazenskih točk pravnomočna ob odločanju višjega sodišča.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom z dne 4. 6. 2012 storilcu L. P. izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile na dan 27. 2. 2012 vpisane v njegovem vozniškem dovoljenju, ker je v obdobju od 31. 1. 2011 do 7. 3. 2012 kot voznik motornega vozila B kategorije dosegel 21 kazenskih točk. Pri seštevku kazenskih točk je upoštevalo odločbo PP Ribnica z dne 29. 9. 2010, ki je postala pravnomočna dne 31. 1. 2011 in s katero je bilo storilcu izrečenih 11 kazenskih točk, plačilni nalog PPP Celje z dne 4. 2. 2009, ki je postal pravnomočen dne 20. 7. 2011 in s katerim je bilo storilcu izrečenih 5 kazenskih točk, ter plačilni nalog PPP Celje z dne 27. 2. 2012, ki naj bi postal pravnomočen dne 7. 3. 2012 in s katerim je bilo storilcu izrečenih 9 kazenskih točk. Upoštevalo je tudi, da so bile storilcu dne 27. 9. 2011 izbrisane 4 kazenske točke zaradi opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo.

2. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 7. 12. 2012 pritožbi storilčeve zagovornice ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da storilcu ni izreklo prenehanja veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja. V obrazložitvi je navedlo, da plačilni nalog PPP Celje z dne 27. 2. 2012 v času vložitve pritožbe še ni bil pravnomočen, saj je bila zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo, o kateri je sodišče odločalo šele 2. 11. 2012 in postopek na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo. Poleg tega pa po presoji višjega sodišča že ob obvestilu Ministrstva za pravosodje in javno upravo z dne 20. 4. 2012 niso obstajali pogoji za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj prvostopenjsko sodišče ob pravilni razlagi tretjega odstavka 22. člena ZP-1 pri seštevku kazenskih točk ne bi smelo upoštevati plačilnega naloga PPP Celje z dne 4. 2. 2009. Triletni rok, v katerem voznik doseže ali preseže 18 kazenskih točk, se namreč nanaša na čas storitve prekrškov, in ne na čas pravnomočnosti odločb o prekrških, kot je presodilo prvostopenjsko sodišče. 3. Zoper ta sklep vlaga vrhovni državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve tretjega odstavka 22. člena ZP-1 v zvezi s 4. točko 156. člena ZP-1. Opozarja, da višje sodišče ni pravilno povzelo odločitve Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu v zadevi ZSV 630/2012 z dne 27. 11. 2012 (oziroma 22. 11. 2012, kot je navedeno v sklepnem delu te sodbe), saj sodišče v tej zadevi ni ustavilo postopka glede tistega prekrška, za katerega je prekrškovni organ storilcu izrekel 9 kazenskih točk. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da navedene kazenske točke niso bile pravnomočno izrečene oziroma da je bil postopek tudi v tem delu ustavljen, je višje sodišče po presoji vrhovnega državnega tožilca zmotno uporabilo materialno pravo. Zmotno naj bi bilo tudi izhodišče višjega sodišča, da niso bili izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je bilo v vmesnem času po razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti plačilnega naloga z dne 7. 3. 2012 do odločitve o zahtevi za sodno varstvo z dne 27. 11. 2012 podano stanje, v katerem ni obstajala pravnomočna odločba o izreku 9 kazenskih točk. Po presoji vrhovnega državnega tožilca je odločilno, da je obstajala pravnomočna odločba o izreku 9 kazenskih točk tako v času odločanja na prvi stopnji (4. 6. 2012), kot tudi v času odločanja na drugi stopnji (7. 12. 2012). Okoliščina, da je bila v vmesnem obdobju klavzula o pravnomočnosti odločbe o izreku 9 kazenskih točk začasno odpravljena, zato ni pomembna. Ker so po odločitvi o zahtevi za sodno varstvo v zadevi ZSV 630/2012 kazenske točke ostale v veljavi, se v obravnavani zadevi ni mogoče sklicevati na sodbo Vrhovnega sodišča IV Ips 24/2012 z dne 20. 3. 2012, v kateri se je odločitev sodišč opirala na plačilni nalog, ki je bil kasneje odpravljen. Uveljavlja tudi kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker je ugotovitev višjega sodišča o ustavitvi postopka tudi v delu, ki se nanaša na kazenske točke, v nasprotju z listinami (izrekom sodbe ZSV 630/2012) tistega spisa, izhodišče višjega sodišča glede vmesne odprave klavzule o pravnomočnosti pa sploh ni obrazloženo. V nadaljevanju zahteve se vrhovni državni tožilec pridružuje stališču višjega sodišča, da se glede na čas storitve prekrškov pri izdaji sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bi smel upoštevati plačilni nalog PPP Celje z dne 4. 2. 2009, saj je že potekel triletni rok iz tretjega odstavka 22. člena ZP-1. Kljub temu pa naj bi bila odločitev višjega sodišča napačna, saj je sodišče napačno upoštevalo odbitek 4 točk iz naslova usposabljanja storilca za varno vožnjo. Meni, da ne zadostuje ugotovitev, da se 4 točke odštejejo od seštevka kazenskih točk, ampak je treba določiti, od katerega posameznega števila kazenskih točk se navedene točke odštejejo. Predlaga, da se glede na odsotnost izrecne zakonske določbe izbris 4 točk opravi pri najstarejšem vpisu kazenskih točk glede na čas storitve prekrška, kar v konkretnem primeru pomeni, da se izbris upošteva pri 5 kazenskih točkah, ki so bile izrečene s plačilnim nalogom PPP Celje z dne 4. 2. 2009. Ob takšnem stališču ter ob upoštevanju triletnega roka iz tretjega odstavka 22. člena ZP-1 je v evidenci tako ostalo vpisanih še 11 točk za prekršek z dne 29. 9. 2010 in 9 točk za prekršek z dne 27. 2. 2012. Ker je seštevek (20) teh točk opravičeval izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je bila po presoji vrhovnega državnega tožilca kršena določba tretjega odstavka 22. člena ZP-1. Predlaga ugotovitev navedene kršitve.

4. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu in njegovim zagovornikom iz Odvetniške pisarne K., ki se o njej niso izjavili.

B.

5. Vrhovni državni tožilec pravilno ugotavlja, da je drugostopenjsko sodišče napačno povzelo odločitev Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu ZSV 630/2012 z dne 27. 11. 2012 (oziroma 22. 11. 2012). Sodišče namreč s to sodbo ni poseglo v odločitev prekrškovnega organa glede prekrška, za katerega je bilo storilcu izrečenih 9 kazenskih točk (gl. plačilni nalog PPP Celje z dne 27. 2. 2012 v zvezi z odločbo PPP Celje z dne 16. 7. 2012), ampak je zahtevo za sodno varstvo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo. Kljub temu pa ta pomanjkljivost v obrazložitvi drugostopenjskega sklepa na pravilnost odločitve ni vplivala, kar bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve te sodbe. Iz enakega razloga je nerelevanten tudi očitek protispisnosti, ki se nanaša na ta del izpodbijanega sklepa.

6. Pravilno je sicer izhodišče vlagatelja zahteve, da je ob odločanju višjega sodišča v obravnavani zadevi obstajala pravnomočna odločitev glede izreka 9 kazenskih točk za prekršek, storjen dne 27. 2. 2012, zmotno pa je njegovo nadaljnje sklepanje, da je bila zaradi klavzule o pravnomočnosti na plačilnem nalogu z dne 27. 2. 2012 odločitev o tem prekršku pravnomočna že ob odločanju prvostopenjskega sodišča. Klavzula (potrdilo) o pravnomočnosti namreč nima učinka na nastop pravnomočnosti, pač pa pravnomočnost le potrjuje. Klavzula o pravnomočnosti zato ne vzpostavi pravnomočnosti, če za njen nastop niso izpolnjeni pogoji, prav tako razveljavitev navedene klavzule ne more odpraviti pravnomočnosti, če je ta že nastopila. Organ, ki je potrdilo izdal, lahko napačno potrdilo kadarkoli popravi. Ker je bil zoper plačilni nalog z dne 27. 2. 2012 (pravočasno) vložen ugovor z dne 6. 3. 2012 in nato zoper odločbo PPP Celje z dne 16. 7. 2012 še zahteva za sodno varstvo, plačilni nalog nalog z dne 27. 2. 2012 kljub obstoju klavzule o pravnomočnosti ob odločanju prvostopenjskega sodišča v obravnavani zadevi (4. 6. 2012) ni mogel biti pravnomočen. Odločitev o izreku 9 kazenskih točk za prekršek z dne 27. 2. 2012 je postala pravnomočna le enkrat, in sicer šele po odločitvi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 27. 11. 2012, ki je zahtevo za sodno varstvo v delu, ki se nanaša na izrek 9 kazenskih točk zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je že večkrat presodilo, da se lahko pri izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku.(1) Kot je bilo že pojasnjeno, odločitev o izreku 9 kazenskih točk za prekršek z dne 27. 2. 2012 ob odločanju prvostopenjskega sodišča ni bila pravnomočna, zato že iz tega razloga ne bi smela biti upoštevana pri seštevku kazenskih točk. Pri tem ni pomembno, da je bila odločitev glede izreka 9 kazenskih točk pravnomočna ob odločanju višjega sodišča (7. 12. 2012), saj morajo biti pogoji za izrek sankcije izpolnjeni že ob odločanju prvostopenjskega sodišča. Ob izhodišču, da odločitev o izreku 9 kazenskih točk za prekršek z dne 27. 2. 2012 ne bi smela biti upoštevana pri seštevku kazenskih točk, seštevek kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene zaradi preostalih dveh prekrškov, to je prekrška z dne 4. 2. 2009 (5 kazenskih točk) in prekrška z dne 11. 6. 2010 (11 kazenskih točk), pa ne dosega oziroma presega z zakonom predpisane vsote 18 kazenskih točk (tretji odstavek 22. člena ZP-1, veljavnega pred novelo ZP-1H), je odločitev višjega sodišča, ki je spremenilo prvostopenjski sklep in storilcu ni izreklo sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, po presoji Vrhovnega sodišča pravilna že iz zgoraj navedenih razlogov.

8. Ob takšni razlagi se za odločitev v obravnavani zadevi kot nerelevantno za to zadevo izkaže nadaljnje vprašanje, ki ga izpostavlja vrhovni državni tožilec, to je, ali je potrebno 4 kazenske točke, ki so bile zaradi uspešno zaključenega programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo (tretji odstavek 44. člena Zakona o voznikih) dne 27. 9. 2011 izbrisane iz evidence kazenskih točk, odšteti od skupnega števila pravnomočno izrečenih kazenskih točk, ki se lahko upoštevajo pri triletnem obdobju, določenem v tretjem odstavku 22. člena ZP-1, ali pa bi se moral izbris 4 kazenskih točk iz naslova dodatnega usposabljanja opraviti pri najstarejšem vpisu kazenskih točk, glede na čas storitve prekrška. Vrhovno sodišče se zato s tem vprašanjem ni ukvarjalo.

C.

9. Glede na povedano je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

Op. št. (1): Prim. npr. odločbe VS RS IV Ips 77/2012 z dne 16. 10. 2012, IV Ips 36/2011 z dne 17. 5. 2011, IV Ips 5/2006 z dne 24. 1. 2008 in IV Ips 21/2004 z dne 20. 12. 2007.