Jedro

Ledena proga še ne pomeni odgovornosti tožene stranke. Smučar mora dejstvo poledenelosti proge upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Drugotožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek, da sta mu toženi stranki dolžni plačati znesek 77.783,32 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in mu povrniti pravdne stroške. Odločilo je, da je tožnik dolžan povrniti prvotoženi stranki 413,32 EUR pravdnih stroškov, drugotoženi stranki pa 5.510,53 EUR.

Zoper sodbo se je iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožil tožnik. Navaja, da je dejstvo, da se je kritičnega dne nahajal na smučišču K. To so povedali tožnik, priče, prijatelji, s katerimi je prišel na smučanje na K.. Smiselno pa je dejstvo potrdila tudi priča K. Sodišče je prezrlo, da kljub tehničnim preprekam do preprodaje vozovnic očitno prihaja. Pogoji poslovanja pa predvidevajo v zvezi s tem. da so predvidene tudi sankcije. Če bi sodišče temeljito pregledalo dokazne listine, bi ugotovilo, da je bil tožnik že naslednjega dne po poškodbi sprejet na ORL oddelek SB Celje. Tu je povedal, da je padel na smučišču, da je bil v nezavesti ... , vse to pa izhaja tudi iz izvida SB Celje z dne 17.12.2001 in odpustnega pisma SB Celje z dne 19.12.2001. Zapisi so bili narejeni po anamnestičnih podatkih, ki jih je posredoval tožnik in takrat zagotovo ni niti pomišljal o kakršnemkoli uveljavljanju odškodnine in je povedal kot je bilo. Očitno pa se zdravnikom, ki so pisali izvide, ni zdelo potrebno izrecno navesti kraja smučišča. Sodišče je povsem zanemarilo ugotovitve izvedenca medicinske stroke, da so se pri tožniku po padcu pojavile kognitivne in čustvene motnje, značilne za stanje po pretresu možganov. Sodišče je sprejelo zmotne zaključke glede ravnanja treh prič, ki so se pomoči reševalnih služb odpovedali in so spoštovali žejo tožnika, da čimpreje pridejo domov. Netočno je sodišče povzelo izpoved zaslišane priče B.K.. Njemu je nadrejeni R. povedal, da se je tožnik prejšnjega dne na K poškodoval. Priča tega ni slišala od tožnika, ampak od drugih. Sicer pa je bil tožnik tedaj hospitaliziran. Pritožnik po povedanem predlaga, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavi in samo razpiše narok in nato ugodi zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in jo vrne prvemu sodišču v novo sojenje.

Drugotožena stranka je podala odgovor na pritožbo. Zavrača tožnikove pritožbene navedbe, vztraja pri vseh svojih dosedanjih navedbah in ocenjuje, da je sodišče povsem pravilno ugotovilo vsa dejstva in o zadevi nato tudi pravilno odločilo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in tožniku naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da zgolj dejstvo, da tožnik ni predložil smučarske vozovnice in zapisnika o nesreči (splošni pogoji, priloga pod B11), še ne pomeni, da ne bi mogel na drugačen način dokazovati, da je bil dne 16.12.2001 na smučišču K., da je zaradi poledenelosti terena padel in v posledici utrpel poškodbe. Vendar pa tožniku ni uspelo dokazati oziroma tudi ne zatrjuje, kje točno je padel in da je padel na delu smučišča, ki je bil, zaradi razlogov, ki so na strani tožene stranke, neprimerno urejeni za varno smučanje. Trdi, da na povsem poledenelem delu proge. Toda vprašanje je oziroma na tožniku je, da natančno locira ta del. Smučišče K. je veliko in če bi bilo vse poledenelo, bi se to tudi hitro izvedelo in bi upravljalec tudi reagiral. Sicer pa ledena proga še ne pomeni odgovornosti tožene stranke. Smučar mora dejstvo poledenelosti proge upoštevati. Nevarne in nepredvidljive so ledene plošče. Da bi šlo za tako situacijo na smučišču, pa tožnik ne zatrjuje. Vprašljivo pa je tudi, kako situacijo na terenu dokazovati po preteku več let, ko pa vemo, da se razmere na terenu (zlasti v snegu) hitro spreminjajo. Tožniku po prepričanju pritožbenega sodišča ni uspelo dokazati, kje točno je padel in tudi ne, kakšne so razmere na tem kraju v času nezgode dejansko bile. Prav zaradi hitro se spreminjajočih razmer je pomembno, da se nezgoda takoj prijavi, nato pa opravi ogled in opiše oziroma shrani dokaze o tem, kakšno je bilo dejansko stanje v spornem času nezgode na spornem mestu. Odgovornost za to, da takih dokazov ni, pa je na strani tožnika.

Po povedanem pritožba tožnika ni utemeljena. Pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), zato je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbe, ker odgovor ni prispeval k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, bil je nepotreben in stroške zanj krije tožena stranka sama (1. odst. 155. člena ZPP).