- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep IV Cp 1567/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:IV.CP.1567.2020 Civilni oddelek
Povzetek
- Zahteva za preživnino razvezanega zakonca v nepravdnem postopku.Ali lahko zakonec zahteva preživnino v nepravdnem postopku za razvezo, in kako se ta zahteva obravnava?
- Pristojnost sodišča za odločanje o preživnini.Katero sodišče je pristojno za odločanje o preživnini razvezanemu zakoncu?
- Razlikovanje med nepravdnim in pravdnim postopkom.Kakšna je razlika med obravnavanjem razveze zakonske zveze in preživnine v nepravdnem in pravdnem postopku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zakonec lahko zahteva preživnino v nepravdnem postopku za razvezo, vendar se bo njegova zahteva obravnavala (kot tožba) v pravdnem postopku.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ustavilo nepravdni postopek, in sicer glede predloga nasprotnega udeleženca za plačilo preživnine razvezanemu zakoncu in sklenilo, da se bo ta nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
2. Zoper sklep se nasprotni udeleženec pritožuje, predlaga njegovo razveljavitev in opredeljuje pritožbene stroške. Meni, da njegov zahtevek temelji na Družinskem zakoniku (DZ) in da so za te zadeve na prvi stopnji pristojna okrožna sodišča. Navaja, da DZ omogoča razvezanemu zakoncu, da zahteva preživnino v postopku razveze ali s samostojno tožbo, zato sodišče ne sme odreči odločanja o preživnini v razveznem postopku.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Drži, kar pravi pritožnik, da namreč lahko uveljavlja preživnino od drugega zakonca bodisi ob razvezi zakonske zveza bodisi s posebno tožbo (100. čl. DZ) in sodišče ne sme odreči odločitve o tej zahtevi.
5. Vendar je nova ureditev taka, da se šteje kot zakonski spor, ki se vodi po pravilih nepravdnega postopka, le postopek za razvezo zakonske zveze (3. al. 80. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ne pa tudi postopek za preživnino razvezanemu zakoncu. Čeprav je na prvi pogled to v nasprotju z določbo 100. čl. DZ, ki predvideva zahtevo preživnine od zakonca tudi v postopku razveze, tega nasprotja v resnici ni. Zakonec lahko zahteva preživnino v nepravdnem postopku za razvezo, vendar se bo njegova zahteva obravnavala (kot tožba) v pravdnem postopku. Razlog za obravnavanja razveze v nepravdnem, preživnine (četudi se zahteva v postopku za razvezo) pa v pravdnem postopku, je v tem, da gola razveza zakonske zveza praviloma ni resnični spor z nasprotujočimi si interesi zakoncev, vprašanje preživnine pa praviloma je. Tudi ne bi bilo prav, da bi se lahko preživnina za razvezanega zakonca obravnavala v dveh različnih postopkih, v primeru uveljavljanja ob razvezi v nepravdnem, v primeru posebnega uveljavljanja pa v pravdnem. Vedno se mora preživnina obravnavati v pravdnem postopku: le pravdni postopek je tisti, ki je v celoti prilagojen spornim razmerjem, nepravdni pa takim, kjer spor praviloma (glede na abstrakten interes udeležencev) ni močno izražen.1
6. V obeh postopkih, tudi v postopku preživnine, bo odločalo pristojno okrožno sodišče (1. odst. 14. čl. DZ), le pravila postopka so drugačna. Vsebinski pogoji za upravičenost do preživnine, ki jih tudi omenja pritožnik, pa ne morejo biti predmet presoje vprašanja, v katerem postopku se bo njegova zahteva obravnavala.
7. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti, s stroškovno posledico za pritožnika, in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. in 1. odst. 154. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. čl. ZNP-1).
1 Korektno bi bilo, da bi udeležencema tega postopka vse to pojasnilo sodišče prve stopnje.