Jedro

Res je, da je toženka zaradi zaključka evropskega projekta izvedla reorganizacijo in da je tožnikovo delo prerazporedila, kar formalno ustreza opredelitvi organizacijskega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR- 1. Vendar pa je očitno, da je bila takšna sprememba organizacije dela zgolj posledica predhodne odločitve, da se tožniku odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi anonimke. Ob ugotovitvi, da je potreba po delu tožnika dejansko prenehala iz razloga, ki se je nanašal nanj, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je bila sprememba organizacije dela namenjena zgolj izpolnitvi formalnega pogoja, na podlagi katerega je toženka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločitev o pravdnih stroških v točki VI izreka sodbe delno spremeni tako, da se glasi: "VI. Toženka mora tožniku povrniti njegove stroške spora o prenehanju delovnega razmerja, tožnik pa mora toženki povrniti njene stroške odškodninskega spora, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 27. 12. 2021 nezakonita in da je tožnik v delovnem razmerju pri toženki. Toženki je naložilo, da tožnika pozove na delo, ga prijavi v socialna zavarovanja in mu od dneva prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo obračuna plačo v višini 3.459,18 EUR ter mu izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. v mesecu za pretekli mesec. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 7.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2021 do plačila. Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe in stroškovno odločitev iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedi A. A.in B. B. oziroma ju je spregledalo, ker sta v škodo tožniku. Sodišče prve stopnje je storilo kršitev določb postopka, ker ni zaslišalo C. C. Razlogi za zavrnitev tega dokaznega predloga so napačni. Z zaslišanjem priče bi sodišče prve stopnje lahko preverilo, ali je tožnik izrazil željo, da bi se zaposlil na objavljenem delovnem mestu, ki ga je zasedla D. D. Sodišče prve stopnje je spregledalo del izpovedi E. E., ki je v korist toženke. E. E., tožnikov prijatelj, je o naročilu F. F., da se tožniku odpove pogodba o zaposlitvi, izpovedal šele potem, ko so mu bila postavljena usmerjena oziroma sugestivna vprašanja. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je bolj verjelo E. E. kot F. F., ki ni več zaposlen pri toženki. Svojo dokazno oceno je gradilo le na izpovedi E. E., brez obrazložitve ni verjelo F. F. Tožnik je izvajal pritisk na E. E., ki se je želel razbremeniti odgovornosti. Pri utemeljitvi poslovnega razloga je sodišče prve stopnje prezrlo izpoved G. G. Nasprotuje zaključku sodišča, da je bil dejanski, prikriti razlog za izbiro tožnika kot presežnega delavca anonimka, ki se je navezovala na tožnika in zaradi katere je bila pri toženki izvedena notranja revizija. Zgolj zato, ker je toženka preverjala resničnost navedb iz anonimke, ni mogoče šteti, da je bila odpoved podana na podlagi diskriminacije ali prikritega razloga. Pri tem se sklicuje na zadevo Pdp 356/2011. Zaključki sodišča prve stopnje kažejo na nekritično oceno izpovedi E. E. in F. F. Dokazala je, da odločitev o odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni posledica anonimke in da ni prišlo do zlorabe instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je sodišče prve stopnje izvedlo dokaze v zvezi s trditvami tožnika glede trpinčenja na delovnem mestu, je napačna odločitev, da mora tožniku v celoti povrniti njegove stroške. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, in tožniku naloži povrnitev stroškov postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih zatrjuje pritožba, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in da je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev razen glede stroškov postopka.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje C. C. in iz tega razloga ni podana kršitev določb pravdnega postopka. Ravnalo je v skladu z določbama drugega odstavka 213. člena ZPP in drugega odstavka 287. člena ZPP ter svojo odločitev ustrezno utemeljilo v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Za presojo je bistveno, kako je toženka izbrala in utemeljila, zakaj je ravno tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pritožbeno sodišče se strinja z utemeljitvijo sodišča prve stopnje, da je bil dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi drug, kot je naveden v odpovedi, in da ob ugotovljenem navideznem odpovednem razlogu (poslovnem razlogu) zaposlitev D. D. v drugi organizacijski enoti po odpovedi tožniku, opustitev prijave tožnika na razpis in vsebina pogovora med C. C. in tožnikom, ne morejo biti odločilni.

7. Po prvi alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) je poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če pride do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Po drugem odstavku 89. člena ZDR-1 lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

8. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je 23. 11. 2021 tožniku neposredno nadrejeni E. E. podal poslovodstvu toženke predlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi tožniku zaradi vztrajanja oziroma zahteve F. F., takratnega generalnega direktorja toženke, ker se je preiskovala anonimka, ki se je navezovala na tožnika. Pred tem je F. F. E. E. na sestanku podal predlog, naj tožniku preneha delovno razmerje. Na drugem sestanku, na katerem sta bila prisotna tožnik in E. E., je zahteval, da mora tožniku prenehati delovno razmerje pri toženki, pri čemer je E. E. prepustil izbiro načina njegovega prenehanja. Dokazni zaključek je sodišče prve stopnje oprlo na izpoved E. E., ki je priznal, da mu je bila takšna zahteva dana. A. A. in B. B. na sestankih, na katerem je bil tožnik določen kot presežni delavec, nista bila prisotna, zato jima tako kot G. G., mag. H. H. in I. I. ni znana konkretna vsebina pogovora. Posledično so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje namesto neverodostojne izpovedi E. E. in tožnika upoštevati izpovedi navedenih prič. Tudi preverjanje resničnosti navedb iz anonimke v notranji reviziji v ničemer ne vpliva na bistveno ugotovitev sodišča prve stopnje o zahtevi F. F. glede določitve tožnika kot presežnega delavca. Pritožbene navedbe v tem delu niso bistvene. Ker razlog za nezakonitost odpovedi ni kršitev prepovedi diskriminacije, ni utemeljeno niti sklicevanje na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 356/2011 z dne 26. 5. 2011. 9. Glede pritožbenega očitka toženke, da je izpoved E. E., ki ga je kot pričo predlagala v odgovoru na tožbo, hipotetična zaradi pritiska nanj oziroma kršitve postavljanja napeljujočih oziroma sugestivnih vprašanj, je bistveno, da toženka na naroku, na katerem je bila priča zaslišana, postavljenim vprašanjem ni oporekala (286.b člen ZPP). Toženka bi morala zatrjevani kršitvi, na katero se sklicuje v pritožbi, uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče, to je na naroku dne 9. 2. 2023. Ker tega na naroku ni storila, v pritožbi pa ni navedla, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla grajati, je toženka s pritožbenim očitkom prepozna.

10. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo, zakaj je verjelo izpovedi E. E. in ne F. F. Sodišče prve stopnje je navedlo, da F. F. ni verjelo, ker je med zaslišanjem prihajal sam s seboj v nasprotje in je deloval neprepričljivo, kar je tudi ustrezno pojasnilo v 25. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. V pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je E. E. za razliko od F. F. še vedno zaposlen pri toženki, je kvečjemu razlog za to, da izpoveduje v korist toženke, četudi je s tožnikom v prijateljskem odnosu. Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje gradilo dokazno oceno le na izpovedi E. E. V 25. točki obrazložitve je navedlo, da je glede celotnega poteka dogodkov, ki so pripeljali do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot prepričljivejši sprejelo izpovedi tožnika in E. E. skupaj z ostalimi dokazi (izpovedjo G. G., H. H. in I. I. ter sporočilom v aplikaciji X), ki tvorijo smiselno in logično celoto.

11. Pritožba se glede utemeljenosti odpovednega razloga sklicuje na stališča Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 251/2015 z dne 5. 4. 2016, ki resda poudarja, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta, in da gre za poslovno odločitev, v katero smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati, a je Vrhovno sodišče RS hkrati navedlo, da mora sodišče preveriti, ali s formalno sicer podanim razlogom ni prišlo do zlorabe instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Izpeljava formalnega postopka reorganizacije, ki je namenjena izključitvi določene osebe iz (subjektivnih) razlogov, predstavlja zlorabo zakonskega odpovednega razloga, ki ima za posledico nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

12. Res je, da je toženka zaradi zaključka evropskega projekta (COG-LO) izvedla reorganizacijo in da je tožnikovo delo prerazporedila, kar formalno ustreza opredelitvi organizacijskega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR- 1. Vendar pa je očitno, da je bila takšna sprememba organizacije dela zgolj posledica predhodne odločitve F. F., da tožniku odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi anonimke. Ob ugotovitvi, da je potreba po delu tožnika dejansko prenehala iz razloga, ki se je nanašal nanj, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je bila sprememba organizacije dela namenjena zgolj izpolnitvi formalnega pogoja, na podlagi katerega je toženka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

13. Kot že navedeno, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bil pravi razlog za podajo odpovedi tožniku anonimka, ki se je navezovala na tožnika, torej razlog, ki je povezan osebno s tožnikom. Tožniku je uspelo dokazati, da je toženka zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in je spremembo organizacije dela izvedla izključno zato, da je s tem prikrila dejanski odpovedni razlog. Odločitev o zmanšanju števila izvajalcev in odpovedi pogodbe o zaposlitvi v takšnem primeru namreč ni odraz prenehanja potrebe po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi oziroma utemeljenega organizacijskega razloga. Tako ni podan utemeljen razlog za izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

14. Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča, ki je v celoti naložilo toženki povrnitev pravdnih stroškov tožnika. Tožnik ni uspel s tožbenim zahtevkom za plačilo odškodnine v višini 7.800,00 EUR, kar pomeni, da mora toženki povrniti njene stroške odškodninskega spora (154. člen ZPP). Razlogovanje sodišča prve stopnje, da v zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine ni izvajalo nobenih drugih dokazov kot dokaze, vezano na prenehanje delovnega razmerja, je kvečjemu pomembno z vidika potrebnosti stroškov toženke pri končni odmeri (155. člen ZPP).

15. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in delno spremenilo temelj stroškovne odločitve tako, kot je razvidno iz izreka (358. člen ZPP).

16. Ker v ostalem uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP. Toženka je s pritožbo delno uspela, a le v zanemarljivem delu, tj. glede stroškov postopka kot stranske terjatve, zato sama krije svoje stroške pritožbe (154. člen ZPP). Odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve, zato tožnik sam krije svoje stroške odgovora (155. člen ZPP).