Jedro

Zgolj zaradi okoliščine, da je poškodovani delavec vedel, da bi moral v stroj posegati le s pomočjo pomagal, ki so mu na voljo, vzročna zveza med opustitvijo delodajalca in nastalo škodo ni bila pretrgana.

Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela, se ne izčrpa zgolj s seznanitvijo delavca z navodili za varno opravljanje dela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo zneska 10.593,22 EUR s pripadki ter ji naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. V pritožbi zoper sodbo je tožena stranka uveljavljala pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljuje na določbi prvega odstavka 272. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), na podlagi katerega zavod zahteva povračilo od delodajalca, če je zavarovančeva škoda posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu. Od tožene stranke zahteva povračilo škode, ki ji je nastala zaradi izplačevanja invalidnin za telesno okvaro ter nadomestil za invalidnost zaradi nesreče pri delu, v kateri je bil poškodovan delavec tožene stranke.

5. Predpostavka za utemeljitev zahtevka tožeče stranke iz prvega odstavka 272. člena ZPIZ-1 je izkazana vzročnost med škodnimi posledicami in opustitvijo ukrepov za varnost in zdravje pri delu in drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za nevarnost ljudi na strani delodajalca.

6. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je na podlagi ugotovitve, da je bila šele po opravljenem inšpekcijskem pregledu nameščena nujna zaščita gumbov za soročni vklop in precizno navodilo za delo na stroju in na podlagi ugotovitev sodnega izvedenca A.L., da je prišlo do škodnega dogodka zaradi tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu, zaključilo, da je bil vzrok za nastalo škodo na strani tožene stranke. Preša se je namreč sprožila na nenadzorovani način zaradi nespoštovanja varnostno tehničnih ukrepov, tožena stranka pa je bila, poleg namestitve fizičnih varoval, dolžna delo organizirati tako, da bi z ustreznim nadzorom zagotovila, da bi delavci med delom uporabljali pomagala. Glede na to, da izvedenec izključuje možnost samosprožitve, je očitno prišlo do sprožitve stiskalnice. Do take sprožitve pa je po njegovem prepričanju lahko prišlo zato, ker stikali za soročni vklop nista bili ustrezno varovani in je bilo stroj mogoče (na nek način, ki ga izvedenec ne pozna, je pa mogoč) sprožiti.

7. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ugotavlja, da tožena stranka ni ravnala v skladu z določbami 7. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, saj je tožena stranka, kot ugotavlja izvedenec, sicer zagotovila, da so bila delavcu na voljo pomagala za delo na stiskalnici, vendar pa (glede na to, da je delavec segel v nevarno območje stiskalnice z roko in tako odstranjeval opilke) ni z ustreznimi navodili ter z ustreznim nadzorom zagotovila, da bi delavec ta pomagala tudi uporabljal. Kot je poudaril izvedenec, je iz dopolnjenih navodil (B13) v pisni in slikovni predstavitvi jasno razvidno, kako mora delavec izvesti posamezne faze delovnega postopka, in sicer vse brez kakršnegakoli posega z rokami v nevarno območje stiskalnice z roko.

8. Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je med neustreznimi navodili in neustrezno organizacijo dela (neuporaba pomagal) ter nesrečo podana vzročna zveza. Tožena stranka sicer vseh dejavnikov, ki lahko prispevajo k morebitni poškodbi delavcev, ne more odstraniti, vendar pa to, kar je storila, ni bilo dovolj. Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo na argumentirano izvedeniško mnenje tudi v delu, v katerem ta ugotavlja, da ni moglo priti do samosprožitve stiskalnice, še posebej ne zaradi udara strele.

9. Z opisanim ravnanjem in opustitvami tožene stranke so bili prekršeni predpisi o varstvu pri delu, posledica te kršitve pa je ravno to, kar so hoteli ti predpisi preprečiti. Višje sodišče še dodaja, da iz izvedeniškega mnenja izhaja, da se v primeru, če bi delavec upošteval nova, natančnejša navodila za delo in uporabljal pomagala, in če bi bil dodatno fizično onemogočen vklop stroja, nezgoda ne bi zgodila. Delodajalec mora delavce seznaniti z ukrepi za varno delo, vendar ne le to, izvajanje teh ukrepov mora tudi nadzirati, vzpodbujati in utrjevati zavest o njihovi pomembnosti. Zgolj zaradi okoliščine, da je v konkretnem primeru poškodovani delavec vedel, da bi moral v stroj posegati le s pomočjo pomagal, ki so mu na voljo, še ne pomeni, da je bila vzročna zveza med opustitvami tožeče stranke in nastalo škodo pretrgana. Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela, se namreč ne izčrpa zgolj s seznanitvijo delavca z (precej splošnimi) navodili za opravljanje varnega dela. Za uspešno zagotavljanje varnega in zdravega opravljanja dela je potrebno bistveno več: konkretizirano in neprestano opozarjanje na nevarnosti in škodljivosti vsakega dela delovnega procesa v okviru vsakega delovnega mesta in teoretično in praktično seznanjanje delavcev z ukrepi za odpravo in preprečitev škode.

10. Ni utemeljena pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati trditev tožeče stranke, ki jih je ta podala šele po prejemu izvedeniškega mnenja. Res je sicer, da se dokazi ne izvajajo v informativne namene. Odstop od tega pravila pa je v obravnavani situaciji v določeni meri upravičen, ker tožeča stranka ni strokovnjak s področja varstva pri delu in zato ne more poznati vseh konkretnih varnostnih ukrepov v vseh možnih delovnih okoljih, delovnih procesih in opravilih.

11. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na navedeno zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi tožene stranke niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (1. odstavek 350. člena ZPP). Višje sodišče je zato pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odst. 154. člena v zvezi s prvim odst. 165. člena ZPP).