Jedro

Toženčev zaslužek, ki ga je porabil za pridobivanje premoženja ali za preživljanje sebe ali družine, je mogoče upoštevati samo kot eno od pomembnih okoliščinah za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in njegovega deleža na njem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da spada v skupno premoženje pravdnih strank, ki sta razvezana zakonca, nedokončana hiša na parc. št. 801/3 vl. št. 2883 k.o... in da je tožničin delež na tej nepremičnini 1/4. Tožencu je v zvezi s tem naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine. Ugotovilo je še, da spadajo v skupno premoženje razne stvari in devizni prihranki v znesku 2.235,10 USD, na katerih sta deleža pravdnih strank enaka. V ostalem je tožbeni zahtevek A. K. (v nadaljevanju tožnice) zavrnilo. Delno je ugodilo nasprotnemu zahtevku M. K. (v nadaljevanju toženca) za izročitev raznih stvari in za ugotovitev, da spadajo v skupno premoženje dragocenosti, navedene v izreku pod II. tč. 2. ter da je delež pravdnih strank na njih enak. V ostalem je zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek, izrečno tudi zahtevek za plačilo 4.700 USD.

Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je deloma ugodilo pritožbama, delno razveljavilo sodbo prve stopnje in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, zavrnilo pa je pritožbo tožnice zoper izrek pod II/1 in toženca zoper izrek pod I/3 in II/2 glede zavrnitve zahtevka za plačilo 4.700 USD. O tem delu nasprotnega tožbenega zahtevka obe sodbi ugotavljata, da gre za denar, ki ga je toženec postopoma izročal tožnici v dveh letih pred razpadom njune skupnosti in jih je tožnica porabila za potrebe družine. Ni dokazano, da bi tožnica ta denar porabila samo zase.

Družina je uživala sorazmerno visok standard, kar je omogočal toženec s svojimmi prispevki; to pa je upoštevano pri določitvi deležev na skupnem premoženju.

Toženec vlaga revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Izpodbija odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo zneska 4.700 USD. Navaja, da je denar izročil tožnici za plačilo točno določenih stroškov, česar pa tožnica ni storila in je denar porabila zase. Ne gre za skupno premoženje. Toženčev zahtevek ima podlago v tožničini neupravičeni obogatitvi. Poudarja, da je toliko prispeval za preživljanje družine, da tožnica spornega zneska nikakor ni porabila v ta namen. Omenja še darila, ki jih je dal tožnici, in navaja, da je tožnica nekatere njegove stvari odtujila in ga s tem oškodovala.

Predlaga, da revizijsko sodišče v izpodbijanem delu razveljavi obe sodbi.

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur. l. RS št. 26/99), je treba na podlagi 498. člena tega zakona uporabiti Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur. l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju ZPP).

Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Toženec v reviziji vztraja pri svojih trditvah o tem, da je tožnici izročil sporni znesek s povsem določenim namenom in meni, da sploh ne gre za skupno premoženje. Izpodbija ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da je tožnica sporni znesek porabila za potrebe preživljanja družine, in stališče, da se ta znesek upošteva pri ugotavljanju deleža pravdnih strank na skupnem premoženju, tako kot ostali toženčevi prispevki, s katerimi je zagotovil svoji družini sorazmerno dober življenjski standard. Toženec te ugotovitve izpodbija in se zavzema za drugačno oceno dokazov. S tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa glede na tretji odstavek 385. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog. Zato teh revizijskih navedb ni mogoče upoštevati.

Znesek 4.700 USD, ki ga je toženec izročil tožnici, je bil njegov zaslužek od dela, ki ga je opravljal kot svoj poklic. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja njune zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Zato je pravno napačno toženčevo stališče, da ne gre za skupno premoženje. Pravilno je stališče, izraženo v izpodbijani sodbi, da se toženčevi prispevki za preživljanje družine upoštevajo pri ugotovljanju njegovega deleža na skupnem premoženju. Posamezni zneski, ki jih je toženec izročal ali pošiljal tožnici in ki izvirajo iz njegovega zaslužka za opravljeno delo, porabljeni pa so bili za potrebe družine, ne morejo biti predmet povračilnih zahtevkov. Toženčev zaslužek, ki ga je porabil za pridobivanje premoženja ali za preživljanje sebe ali družine, je mogoče upoštevati samo kot eno od pomembnih okoliščih za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in njegovega deleža na njem. Tako stališče, izraženo v izpodbijanih sodbah, je pravno pravilno (51. člen ZZZDR). Zato toženec neutemeljeno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Revizijsko sodišče je odločilo na podlagi 393. člena ZPP.