- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba II Cp 1672/93
ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.1672.93 Civilni oddelek
Povzetek
- Zahtevek za plačilo polovice zneska izplačanega ob izpraznitvi stanovanja.Ali je tožnica upravičena do plačila polovice zneska, izplačanega v višini 30 % vrednosti stanovanja ob njegovi izpraznitvi, glede na to, da je bil toženec imetnik stanovanjske pravice?
- Utemeljenost pritožbe tožnice.Ali je pritožba tožnice utemeljena, glede na dejstvo, da je bila tožnica prisiljena izseliti se iz skupnega stanovanja in da pogodba o razdružitvi skupnega premoženja ni veljavna?
- Pravica do izplačila 30 % vrednosti stanovanja.Kdo ima pravico do izplačila 30 % vrednosti stanovanja ob izpraznitvi, glede na to, da je bila zakonska zveza razvezana?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zahtevek razvezanega zakonca za plačilo polovice zneska, izplačanega v višini 30 % vrednosti stanovanja ob njegovi izpraznitvi (126. čl. SZ), ni utemeljen, če je bil imetnik stanovanjske pravice drugi zakonec in je bilo stanovanje izpraznjeno ter plačilo izvršeno po razvezi zakonske zveze.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi moral toženec plačati tožnici 280.822,00 tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Poleg tega je sklenilo, da mora tožnica povrniti toženi stranki 2.700,00 tolarjev pravdnih stroškov.
Proti sodbi se je iz vseh treh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Pojasnjuje, da je že na glavni obravnavi povedala, da tožbeni zahtevek ne temelji na povrnitvi lastne udeležbe, temveč na zahtevku za plačilo polovice od izplačanih 30 % vrednosti stanovanja ob njegovi izpraznitvi. Tedaj je bil toženec sicer še vedno imetnik stanovanjske pravice, toda sodišče ni zaslišalo pravdnih strank in ni upoštevalo, da se je morala tožnica pod silo razmer začasno izseliti iz skupnega stanovanja. Ker sta se po razvezi dogovorila, da bo stanovanje kasneje pripadlo enemu od njunih otrok, ni vložila predloga za določitev imetnika stanovanjske pravice. Pogodba o razdružitvi skupnega premoženja in določitvi imetnika stanovanjske pravice ni veljavna, ker ni overjena pri sodniku.
Pritožba ni utemeljena.
Po določilu 126. čl. Stanovanjskega zakona pripade imetniku stanovanjske pravice, ki izprazni stanovanje, izplačilo 30 % od vrednosti stanovanja. Sodišče prve stopnje je v pravilno izvedenem postopku nesporno ugotovilo, da je bil v času, ko je začel veljati stanovanjski zakon, toženec imetnik stanovanjske pravice. Tožnica tega dejstva ni negirala in ni predlagala nobenega dokaza v tej smeri, pisni sporazum o delitvi premoženja po razvezi zakonske zveze med zakoncema pa to še potrjuje. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo - določilo 126. čl. Stanovanjskega zakona, ko je razsodilo, da pripada 30 % izplačilo ob izpraznitvi stanovanja imetniku stanovanjske pravice - torej izključno tožencu. Iz razveznega spisa se je namreč prepričalo, da v času izpraznitve stanovanja in prejema plačila zakonska zveza ni več obstajala, tako da tedaj ni moglo nastati nobeno skupno premoženje več.
Ker torej niso podani pritožbeni razlogi in ker sodišče ni našlo nobene od kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo. Hkrati z zavrnitvijo pritožbe, je zavrnilo tudi zahtevek o povrnitvi pravdnih stroškov (prvi odst. 154. in 166. čl. Zakona o pravdnem postopku).
Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90 in RS št. 55/92) so uporabljena na podlagi prvega odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I), v povezavi s 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91-I). Stanovanjski zakon je objavljen v Ur.l. RS št. 18/91.