13. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. in B. B. iz Ž. Z., na seji senata dne 28. novembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 868/2000 z dne 20. 12. 2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 284/200 z dne 18. 10. 2000 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je na podlagi ugovora zoper obtožnico ustavil kazenski postopek zoper obdolženko zaradi kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti po 129. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ). Višje sodišče v Mariboru je zavrnilo pritožbo pritožnikov kot subsidiarnih tožilcev in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Iz vsebine vlog z dne 12. 12. 2001 in 11. 2. 2002 izhaja, da se pritožnika ne strinjata s sklepom Ustavnega sodišča št. Up- 103/01 z dne 9. 10. 2001. Menita, da v Ustavi ni določbe, ki bi subsidiarnim tožilcem prepovedovala vložitev ustavne pritožbe.

Zato naj bi jima bila s tem sklepom storjena krivica. V vlogi z dne 27. 3. 2002 pa pritožnika navajata, da ponovno vlagata ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedene izpodbijane akte. O njiju je Ustavno sodišče sicer že odločilo v sklepu št. Up-103/2001 z dne 9. 10. 2001. V novi ustavni pritožbi z dne 27. 3. 2002 naj bi Ustavnemu sodišču sporočila "najnovejše odkritje." V zvezi s tem navajata, da sta od vrhovnega državnega tožilca dobila pojasnilo, da je "zadeva sedaj popolnoma drugačna, saj naznanjata novo kaznivo dejanje, tj. povzročitev smrti iz malomarnosti po 129. členu KZ, leta 1993 pa sta vložila ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja nevestnega zdravljenja po 122. členu Kazenskega zakona (Uradni list SRS, št. 12/77 in nasl. - KZ77)." Glede na navedeno naj bi tako dne 27. 3. 2002 vložila novo ustavno pritožbo in dne 29. 3. 2002 vložila novo ovadbo.

Predlagata razveljavitev izpodbijanih sklepov, saj naj bi jima bila v kazenskem postopku kršena pravica iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravica do izvajanja dokazov iz tretje alineje 29. člena Ustave.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je treba ustavno pritožbo vložiti v roku šestdesetih dni od vročitve izpodbijanega akta. Po določbi tretjega odstavka 52. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka iz prvega odstavka tega člena.

4.Ustavno sodišče je pritožnika z dopisom pozvalo k dopolnitvi ustavne pritožbe. Iz dopolnitve z dne 22. 8. 2002 izhaja, da pritožnika glede na navedeno novo dejstvo "vložitev ovadbe" še vedno izpodbijata sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 868/2000 z dne 20. 12. 2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 284/200 z dne 18. 10. 2000. Izpodbijani drugostopenjski sklep je bil izdan 20. 12. 2000. Ustavna pritožba, vložena dne 14. 12. 2001 oziroma kot navajata pritožnika dne 27. 3. 2002, je očitno prepozna. Časovni razmak skoraj enega leta od izdaje izpodbijanih aktov do vložitve ustavne pritožbe nedvomno vodi do zaključka, da sta pritožnika vložila ustavno pritožbo po izteku zakonsko določenega šestdesetdnevnega roka.[1] Da bi šlo za posebej utemeljen primer pritožnika nista izkazala in tudi nista predlagala, naj Ustavno sodišče odloči na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZUstS. Tudi dejstvo, da sta vložila novo ovadbo, še ne pomeni, da je podan posebno utemeljen primer, ki bi zahteval razveljavitev izpodbijanih aktov.

5.Ker je bila ustavna pritožba vložena prepozno, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer

Opomba

[1]V dokaz navedenega je bilo upoštevati sklep v ustavni pritožbi št. Up-103/01 z dne 9. 10. 2001 (ustavna pritožba vložena 13. 3. 2001), v kateri sta pritožnika že izpodbijala zgoraj navedena sklepa, kar pripelje do zaključka, da sta jima bila izpodbijana akta vročena že v začetku leta 2001. To ustavno pritožbo pa sta pritožnika vložila 14. 12. 2001 oziroma kot sama navajata dne 27. 3. 2002, torej po izteku zakonsko določenega šestdesetdnevnega roka.