Jedro

Res je upnik podal umik že v fazi dovolitve izvršbe,(1) vendar je v obravnavani zadevi odločilno, da teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova in ne verodostojne listine, kjer sodišče s sklepom o izvršbi ne odloči le o opravi izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. V primeru umika predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora zato sodišče razen določbe 43. člena ZIZ, smiselno upoštevati tudi določbe ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga.

V obravnavani zadevi je sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ta kondemnatornega dela ne vsebuje, zato je sodišče pravilno izhajalo le iz določbe 43. člena ZIZ

Izrek

Pritožba se zavrže. Dolžnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo izvršilni postopek ustavilo. Odločitev je oprlo na prvi in drugi odstavek 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. Proti temu sklepu se dolžnik pravočasno pritožuje. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo sklepa tako, da poleg ustavitve izvršilnega postopka pritožbeno sodišče razveljavi tudi sklep o izvršbi in odmeri stroške dolžnika priglašene v ugovoru. Opozarja, da je pooblaščenka dolžnika sklep prejela 4. 1. 2010, zato le-ta ni mogel postati pravnomočen 19. 9. 2006, kot to izhaja iz potrdila o pravnomočnosti na njem. Meni, da je izpodbijani sklep vsebinsko nepravilen. Sam upnik je namreč v umiku predloga za izvršbo navedel, da je ugovor zastaranja utemeljen. Sodišče bi tako moralo z navedenim sklepom sklep o izvršbi razveljaviti in ustaviti postopek, prav tako pa bi moralo odločiti tudi o stroških dolžnika, ki jih je le-ta priglasil v ugovoru. O razveljavitvi sklepa o izvršbi in stroških sodišče sploh ni odločalo in tako torej v sklepu ni odločeno o vseh zahtevkih strank.

3.Pritožba ni dovoljena.

4. Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo (prvi odstavek 43. člena ZIZ) in sodišče v primeru umika ustavi postopek (drugi odstavek 43. člena ZIZ).

5. V obravnavanem primeru je upnik umaknil predlog za izvršbo in prvostopenjsko sodišče je umiku sledilo ter pravilno v skladu z materialno določbo drugega odstavka 43. člena ZIZ z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo.

6. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločitve, temveč nasprotno korist, saj se izvršilni postopek zoper dolžnika ne bo nadaljeval. Pravni red mu iz tega razloga ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. Tudi, če bi se pokazalo, da je pritožba dolžnika utemeljena, mu ta ne bi prinesla konkretne in neposredne pravne koristi. Ugodnejše odločbe kot je izpodbijana niti ne more pričakovati.

7. Pritožbeno sodišče je na podlagi obrazloženega pritožbo kot nedovoljeno na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 15. členom ZIZ zavrglo.

8. Napačno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče sklep o izvršbi razveljaviti in ustaviti postopek iz razloga, ker sam upnik v umiku predloga za izvršbo navaja, da je ugovor zastaranja utemeljen. Res je upnik podal umik že v fazi dovolitve izvršbe,(2) vendar je v obravnavani zadevi odločilno, da teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova in ne verodostojne listine, kjer sodišče s sklepom o izvršbi ne odloči le o opravi izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. V primeru umika predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora zato sodišče razen določbe 43. člena ZIZ, smiselno upoštevati tudi določbe ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga.(3) Po 441. členu ZPP sodišče v primeru, če se tožba umakne, plačilni nalog s sklepom razveljavi.

9. Ker je v obravnavani zadevi sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ta kondemnatornega dela ne vsebuje in sodišče je pravilno izhajalo le iz določbe 43. člena ZIZ. Izpodbijani odločitvi o ustavitvi postopka je iz navedenih razlogov pritrditi.

10.Pritožbeno sodišče še dodaja, da upnikovo dispozitivno dejanje – umik v fazi dovolitve izvršbe, učinkuje neposredno in je sklep sodišča deklaratoren. S trenutkom, ko upnik poda izjavo o umiku, je konec postopka in procesno pravnega razmerja ter sodišče ni več upravičeno obravnavati utemeljenosti dolžnikovega ugovora.

11.Kar se tiče pritožbenih očitkov o napačnem vročanju izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče ta del pritožbe že obravnavalo kot predlog dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o ustavitvi in s sklepom z dne 11. 5. 2011 predlogu dolžnika ugodilo.

12. Pravilno pritožba ugotavlja, da izpodbijani sklep ne vsebuje odločitve o ugovornih stroških dolžnika. Kot je razvidno iz podatkov spisa, sodišče prve stopnje o teh stroških še ni sprejelo odločitve. Ta del pritožbe bo zato prvostopenjsko sodišče moralo obravnavati kot predlog dolžnika za izdajo dopolnilnega sklepa v smislu 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in v nadaljevanju odločiti o njem.

13. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): Več o fazah izvršbe v knjigi Vesna Rijavec: Civilno izvršilno pravo, GV Založba Ljubljana, 2003, str. 171 in 174. Op. št. (2): Več o fazah izvršbe v knjigi Vesna Rijavec: Civilno izvršilno pravo, GV Založba Ljubljana, 2003, str. 171 in 174. Op. št. (3): Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-1273/2007 z dne 22. 5. 2008.